Od digitalnega razkoraka do tehnostresa med pandemijo COVID-19
Andrea SEBERINI, Magde Mohamed NOUR, Miroslava TOKOVSKA
Vpliv starševske izkušnje na transformacijsko vodstveno vedenje: Analiza spremembe odnosa med družino in delom pri moških menedžerjih z vidika zaposlenih
Bernhard STELLNER
Naj bodo to njihove odločitve, ne vaše direktive: raziskava zahtevanih zelenih kompetenc za ekološko vedenje zaposlenih
Khalid FAROOQ, Mohd Yusoff YUSLIZA, Zikri MUHAMMAD, Nik Hazimah NIK MAT
Zunanje izvajanje ali ne? Na AHP metodi osnovan odločitveni model za upravljanje informacijske varnosti
Luka JELOVČAN, Anže MIHELIČ, Kaja PRISLAN
Vpliv podjetniških in okoljskih značilnosti na upravljanje s prvinami poslovnega procesa ter učinkovitost v prehrambnem gostinstvu
Tanja PLANINC, Marko KUKANJA, Anja ŽNIDARŠIČ
Od digitalnega razkoraka do tehnostresa med pandemijo COVID-19
Andrea SEBERINI
Faculty of Economics, Department of Economics, Banska Bystrica, Slovakia
Magde Mohamed NOUR
Kristiania University College, School of Health Sciences, Department of Health and Exercise, Oslo, Norway
Miroslava TOKOVSKA
Kristiania University College, School of Health Sciences, Department of Health and Exercise, Oslo, Norway
Ozadje in namen: Članek proučuje na izzive, s katerimi se soočajo starejši odrasli zaposleni med krizo COVID-19, z namenom, da bi identificirali strategije za zmanjšanje digitalnega razkoraka in tehnostresa, s čimer bi podprli vključevanje starejših na trg dela. Starejši odrasli so še posebej ogroženi zaradi socialne izključenosti, povezane z internetom, zlasti med pandemijo COVID-19. Glavno raziskovalno vprašanje našega pregleda je: Kakšne strategije lahko zmanjšajo digitalni razkorak in tehnostres zaposlenih starejših odraslih ter prispevajo k njihovi vključitvi in ostajanju na trgu dela med pandemijo COVID-19? Metodologija: Ta pregled za analizo uporablja okvir Arksey-a in O’Malley-a. Ogrodje šestih stopenj vključuje: opredelitev raziskovalnih vprašanj, opredelitev ustreznih študij, izbiro študije, načrtovanje podatkov, povzemanje in poročanje rezultatov ter interpretacijo rezultatov. Pregled je bil izveden z uporabo petih elektronskih baz podatkov – CINAHL s celotnim besedilom, EBSCO, Medline, SocIndex, Web of Science – in z dodatnim ročnim iskanjem, na Google Scholar. Iskanje je bilo omejeno na študije, objavljene od januarja 2020 do marca 2021. Po uporabi meril za vključitev in izključitev je bilo v analizo vključenih 10 člankov. Rezultati: Raziskava kaže, da so najpomembnejše strategije: 1) izobraževalni tečaji IKT; 2) socialni dialog; 3) gradnja vključujočih delovnih mest; 4) izvajanje uspešnih politik „staranja v javnosti“. Naši rezultati so koristni za posameznike, organizacije, industrije in družbo, saj kažejo, kako je mogoče konkretne strategije izvajati na več ravneh. Zaključek: Študija je pokazala, da je ena najučinkovitejših strategij za zmanjšanje digitalnega razkoraka, s katerim se soočajo starejši odrasli zaposleni med krizo COVID-19 in tehnostresom, socialni dialog med delodajalci in zaposlenimi, ki je lahko vir inovativnih in kreativnih rešitev (npr. partnerski programi ali prilagojena podpora). Socialni dialog bi moral vključevati aktivno sodelovanje s starejšimi odraslimi zaposlenimi – spraševanje, kaj potrebujejo in želijo, da bi lahko z usposabljanjem podprli pridobivanje in razvoj spretnosti.
Ključne besede: COVID-19, Digitalni razkorak, Starejši odrasli, Zaposleni, Tehnostres
Vpliv starševske izkušnje na transformacijsko vodstveno vedenje: Analiza spremembe odnosa med družino in delom pri moških menedžerjih z vidika zaposlenih
Bernhard STELLNER
Faculty of Management and Economics, Mendel University Brno, Czech Republic
Ozadje: Ko moški vodja postane oče, pride do sprememb v njegovem transformacijskem vodstvenem vedenju za radi spremenjenih prioritet, pričakovanih vlog in prenosa virov med domenami. Raziskave obogatitve poklicnega in zasebnega življenja priznavajo pozitivne splošne učinke očetovstva na splošno transformacijsko vodstveno vedenje. Naša kvantitativna študija prispeva k obstoječemu znanju z analizo dojemanja vedenjskih sprememb vodij z vidika zaposlenih. Rezultati se ujemajo s prejšnjimi študijami za oceno razlik v dojemanju med vodji in zaposlenimi. Metode: Raziskava izhaja iz natančne, podrobne definicije transformacijskega vodenja. Na podlagi podatkov, zbranih od vzorca 139 anketirancev, testiramo pozitivne učinke očetovstva na vodstveno uspešnost s Wilcoxonovim testom predznačenih rangov. Rezultati: 13 od 15 transformacijskih vodstvenih vedenj se znatno izboljša z očetovstvom. Ugotavljamo, da vodje in zaposleni različno gledajo na spremembe. Zaposleni podobno zaznavajo izboljšanje v smislu smeri, vendar je manj izrazito glede na obseg. Poleg tega ugotavljamo, da imajo dobro ocenjeni vodje največ koristi od očetovstva, vsaj z vidika svojih zaposlenih. Moški zaznavajo višje stopnje izboljšanja kot ženske, kar pripisujemo pristranskosti empatije med spoloma. Zaključek: Naša študija potrjuje teorijo obogatitve med delom in družino in pozitivne učinke očetovstva na transformacijsko vodstveno vedenje. Kljub temu pokažemo, da vse vpletene strani ne dojemajo vedenjskih sprememb skladno.
Ključne besede: Vlog, Obogatitev povezave delom in družino, Starševstvo, Očetovstvo, Transformacijsko vodstveno vedenje
Ozadje in namen: Vedno več je dokazov, da je ekološko vedenje zaposlenih (EEB) najbolj kritičen dejavnik, ki kaže na organizacijsko konkurenčno prednost in okoljsko uspešnost. Ta študija identificira in raziskuje zelene kompetence, potrebne na delovnem mestu za izvajanje ekološkega vedenja. Po našem najboljšem vedenju nobena predhodna študija ni raziskala zahtevanih zelenih kompetenc zaposlenih na delovnem mestu v visokošolskih zavodih. Zasnova/metodologija/pristop: Raziskava uporablja podatke, pridobljene iz osemnajstih izčrpnih intervjujev s zaposlenimi na najboljših petih malezijskih zelenih univerzah. Študija uporablja pristop analize vsebine za raziskovanje kontekstualno pomembnih kompetenc, potrebnih za EEB na delovnem mestu. Rezultati: Analiza rezultatov je identificirala šest glavnih zelenih kompetenc, ki podpirajo ekološko vedenje na delovnem mestu: okoljska zavest, odnos do okolja, okoljsko znanje, okoljska zavest, zelena pozornost in zelena sposobnost. Zaključek: Ta raziskava je proučuje prej dokaj zanemarjeno področje zahtevanih zelenih kompetenc zaposlenih, da so okolju prijazni na delovnem mestu. Raziskava ponuja praktične napotke univerzam in zaposlovalcem, da prevzamejo odgovornost, da bo organizacija okoljsko trajnostna. Kadrovska komisija in najvišje vodstvo visokošolskih zavodov bi morala v opisih delovnih mest poudarjati okoljsko držo in zelene kompetence, da bi pritegnili kandidate z okolju prijazno miselnostjo.
Namen: Zunanje izvajanje informacijske varnosti se je izkazalo kot učinkovita rešitev za upravljanje informacijske varnosti. Kljub temu pa tak pristop ni najprimernejši za vsako organizacijo. Cilj raziskave je bil razviti večkriterijski odločitveni model, ki organizacijam pomaga pri odločanju kateri pristop k upravljanju informacijske varnosti (zunanje izvajanje ali notranje upravljanje) je bolj primeren za njihove potrebe in zmožnosti. Metode: Naša raziskava temelji na različnih raziskovalnih metodah. Prvič, kriteriji odločanja so bili identificirani na podlagi pregleda literature, nato pa izbrani s pomočjo fokusne skupine med strokovnjaki za informacijsko varnost. Drugič, da bi kriterijem določili uteži, smo izvedli anketo med strokovnjaki za informacijsko varnost iz prakse. Tretjič, da bi ocenili izvedljivost, enostavnost uporabe in uporabnost modela, smo izvedli štiri primere uporabe v organizacijah. Rezultati: Razvili smo deset-kriterijski odločitveni model, ki temelji na analitičnem hierarhičnem procesu. Rezultati ankete nakazujejo na to, da so kriteriji, povezani z uspešnostjo, pomembnejši od kriterijev, ki se osredotočajo na učinkovitost. Rezultati primerov uporabe prikazujejo, da je odločitveni model uporaben v različnih organizacijah. Zaključek: Za sprejemanje utemeljenih odločitev o pristopu k upravljanju informacijske varnosti morajo organizacije najprej opraviti temeljito analizo svojih zmogljivosti in potreb. V tem primeru lahko predlagani model služi kot uporabno podporno orodje v procesu odločanja za pridobitev jasnih priporočil, prilagojenih dejanskim okoliščinam.
Ozadje/namen: Mikro, mala in srednje velika podjetja so v poslovnem okolju podvržena različnim dejavnikom, ki vplivajo na njihovo poslovno uspešnost. V slovenskem prehrambnem gostinstvu je manager pogosto tudi lastnik obrata in posledično lahko s svojimi podjetniškimi lastnostmi neposredno vpliva na upravljanje s prvinami poslovnega procesa. V prispevku tako preučujemo vpliv podjetniških (samoučinkovitost in orientiranost) in demografskih lastnosti ter vpliv okoljskih oz. zunanjih (kraj in lokacija obrata in število konkurentov) značilnosti na upravljanje s prvinami poslovnega procesa in posledično na učinkovitost poslovanja. Metodologija: Primarni podatki, ki se nanašajo na podjetniške, demografske lastnosti ter zunanje okolje, so bili pridobljeni z uporabo anketnega vprašalnika. Sekundarni podatki, ki zajemajo finančne podatke, so bili pridobljeni iz uradnih računovodskih izkazov. V analizo je vključenih 266 prehrambno gostinskih obratov, ki poslujejo na območju Republike Slovenije. Učinkovitost je bila analizirana z analizo ovojnice podatkov (DEA), za preverjanje raziskovalnega modela pa je bilo uporabljeno modeliranje strukturnih enačb (SEM). Rezultati: Rezultati kažejo, da ima zunanje okolje večji vpliv na upravljanje s prvinami poslovnega procesa v primerjavi s podjetniškimi in demografskimi lastnostmi. Izkazalo se je namreč, da podjetniška samoučinkovitost in večina demografskih lastnosti (starost, spol, izobrazba in delovne izkušnje) ne vplivajo na upravljanje s prvinami poslovnega procesa in posledično na učinkovitost poslovanja. Zaključek: Na zunanje okolje manager praviloma nima vpliva, zato je ključnega pomena, da se z aktivnim razvojem podjetniških lastnosti okrepi vpliv notranjega okolja, kar bi lahko privedlo do učinkovitejšega upravljanja s prvinami poslovnega procesa in posledično do višje učinkovitosti. V prispevku so podani predlogi za učinkovitejši izkoristek potenciala vpliva notranjega okolja, izboljšanje učinkovitosti ter smernice za nadaljnje raziskovanje.
Ključne besede: Mikro, Mala in srednje velika podjetja, Prehrambno gostinstvo, Slovenija, Učinkovitost, Okoljske in podjetniške značilnosti, Prvine poslovnega procesa
