Let.51, Št.1 (2018)

Jarmila Zimmermannova

Moravian University College Olomouc, tr. Kosmonautu 1288/1, 77900 Olomouc, Czech Republic

Adam Pawliczek

Moravian University College Olomouc, tr. Kosmonautu 1288/1, 77900 Olomouc, Czech Republic

Petr ČERMÁK

Moravian University College Olomouc, tr. Kosmonautu 1288/1, 77900 Olomouc, Czech Republic

Povzetek

Ozadje in namen: Pri razpravah v različnih državnih službah se pogosto pojavi o ideja gospodinjstvih – proizvajalcih in obenem porabnikih energije, predvsem v povezavi z vprašanji energetske varnosti in okoljskimi vprašanji. Zato je glavni cilj tega prispevka predstaviti nov model (programskega) agenta gospodinjstva – proizvajalca/porabnika energije in primerjava dveh scenarijev – „gospodinjstva izklopljena iz omrežja“ in „gospodinjstva na omrežju“. Dodatni cilj je ovrednotiti vpliv javne podpore sončni elektriki na ekonomsko učinkovitost proizvajalcev/porabnikov energije).
Zasnova / metodologija / pristop: model je strukturiran kot model na mikro ravni, ki predstavlja eno gospodinjstvo. Model ima naslednje splošne značilnosti: eno gospodinjstvo z lastno proizvodnjo električne energije (fotonapetostne plošče), akumulator in v primeru „gospodinjstva na omrežju“ tudi priključek na omrežje. Glavni cilj agenta je, da pokrije porabo električne energije v gospodinjstvu z minimalnimi stroški. Model agent je preizkušen in validiran na osnovi empiričnih podatkov.
Rezultati: Najvišja raven subvencij pri izbranih scenarijih pomembno vpliva na ekonomske kazalnike. Na začetku projekta zahteva nižje investicijske stroške in posledično krajše obdobje vračila (3-4 let prej), rezultira pa tudi v pozitivni kumulativni denarni tok, neto sedanjo vrednost in IRR pa sta dosežena v krajšem obdobju (približno 5-10 let prej, odvisno od scenarija).
Zaključek: Državi priporočamo, da nadaljuje s sedanjim sistemom subvencij, saj prispeva k boljšim gospodarskim kazalnikom posameznih projektov sončne elektrike. Po drugi strani bi morala biti raven subvencije najmanj enaka kot v tekočem letu 2017, da bi predstavljala pomemben del naložbenih stroškov. Nizka stopnja subvencije ima zanemarljiv vpliv na ekonomske kazalnike gospodinjstev – projekte prosilcev. Model razvitega agenta je primeren za ocenjevanje gospodarskega vpliva javne podpore na gospodinjstva – proizvajalce/porabnike energije.

Ključne besede: obnovljiva električna energija; fotovoltaika; gospodinjstva; proizvajalci/porabniki; javna podpora; agentski model; energetski model

Brigita Gajšek

Faculty of Logistics, University of Maribor, Mariborska cesta 7, 3000 Celje

Jure Kovač

Faculty for Organizational Sciences, University of Maribor, Kidričeva cesta 55a, SI-4000 Kranj

Benjamin T. Hazen

Department of Operational Sciences, Air Force Institute of Technology, Wright-Patterson Air Force Base, OH, USA

Povzetek

Ozadje in namen: Trajnostna gospodarska rast regije, ki temelji na logistiki, zahteva usklajen razvoj infrastrukture, informacijske in komunikacijske tehnologije ter proaktivno izobraževanje logističnih strokovnjakov. Cilj je dosegljiv z regionalnimi logističnimi platformami (RLP-ji), kot podvrstami logističnih platform. Pričujoča raziskava razvija teoretični model logistične platforme in njene podvrste RLP, ki ga sestavljajo (1) osnovni gradniki, (2) področje izvajanja in (3) koristi vključenih deležnikov ter operativne koristi.
Oblikovanje/metodologija/pristop: K raziskavi se je pristopilo na uravnotežen način, s kvalitativnim in s kvantitativnim pristopom. Preučili smo več primerov dobre prakse in izvedlo se je anketiranje.
Rezultati: Sistematično preučevanje primerov dobre prakse je identificiralo 12 “zelo pogosto” izpostavljenih gradnikov logistične platforme in tri področja implementacije, kar je bilo dodatno potrjeno še z anketiranjem. Razvoj RLP, kot podvrste logistične platforme, se začne spontano z oblikovanjem skupine zainteresiranih deležnikov, ki imajo jasno vizijo in zagonsko energijo za preboj. Prispevek predlaga teoretični model RLP.
Zaključek: Skrivnost razvoja uspešne logistične regije je v njeni sposobnosti razvoja mehanizma upravljanja in koordinacije usmerjenega razvoja in delovanja regionalnega logističnega sistema. Raziskava daje bogat vpogled v mnoge vidike logistične platforme in RLP, kar je koristno za regionalne organe in poslovne subjekte, ki želijo stimulirati regionalno ekonomsko rast.

Ključne besede: logistična platforma; organizacijska struktura; mreženje; vlada, regionalizacija; transport

Liliya SATALKINA

Lviv Polytechnic National University, Lviv, Ukraine

Nestor SHPAK

Lviv Polytechnic National University, Lviv, Ukraine

Povzetek

Ozadje: Danes je poudarek na družbenih komponentah v inovacijske dejavnosti eden najmočnejših dejavnikov za uspešno delovanje in razvoj podjetij. V številnih državah postaja dejavnost družbeno inovacijske aktivnosti podjetja del poslovnega procesa, povezana s pričakovanji glede dobička.
Cilji: Cilj članka je razviti orodje za ovrednotenje vpliva makroekonomskega okolja na družbeno inovacijsko dejavnost podjetij.
Metoda: Uporabljena metodologija vključuje elemente teoretičnih in empiričnih raziskav z izvajanjem metod, kot so pregled literature, različne vrste analiz in metode združevanja in integracije. Vprašalniki so bili uporabljeni kot sredstvo za zbiranje podatkov.
Rezultati: Razvili smo splošen metodološki okvir diagnostike makro okolice družbeno inovacijsko dejavnost. Na podlagi teoretične analize ekosistema družbeno inovacijsko dejavnosti in izkušenj konkretnih podjetij smo določili glavne dejavnike makro-okolja družbeno inovacijsko dejavnosti. Kot merilo za ovrednotenje makro okolij družbeno inovacijsko dejavnosti so predlagani splošni integrirani indeks in njegov pet plastni interpretacijski model.
Zaključek: Predstavljeni rezultati omogočajo pridobiti podatke, ki so potrebni za utemeljitev strategije in taktike družbeno inovacijsko dejavnosti ter naložbene politike na tem področju.

Ključne besede: podjetništvo; družbena inovacijska dejavnost; diagnostika; makro-okolje; dejavniki

Maja DIMIĆ

University Union Nikola Tesla, Faculty of Business Studies and Law, Staro sajmište 29, 11000 Belgrade, Serbia

Lidija BARJAKTAROVIĆ

University Singidunum, Faculty of Business Belgrade, 32 Danijelova St., Belgrade, Serbia

Olja ARSENIJEVIĆ

University Union Nikola Tesla, Faculty of Business Studies and Law, Staro sajmište 29, 11000 Belgrade, Serbia

Polona Šprajc

University of Maribor, Faculty of Organizational Science, Kidriceva cesta 55a, 4000 Kranj, Slovenia

Povzetek

Namen: Namen prispevka je bil ugotoviti stopnjo koncentracije v zavarovalnem sektorju na osnovi kazalnikov v naslednjih osmih državah južne in vzhodne Evrope (Srbija, Hrvaška, Bosna in Hercegovina, Črna gora, Nekdanja jugoslovanska republika Makedonija, Romunija, Bolgarija in Albanija) v obdobju od leta 2007 do leta 2012.
Metodologija: V tem kontekstu so bili analizirani kazalniki koncentracije: tržni delež štirih vodilnih finančnih institucij (CR4), indeks Herfindahl-Hirschman (HHI), koeficient entropije (E), koeficient relativne entropije (RE) in Gini koeficient (G). Kazalniki koncentracije so zgrajeni z uporabo ustreznih meril za razvoj zavarovalnih sektorjev (skupne zaslužene premije, premije ne premoženjske premije in skupne življenjske premije). Cilj analize podatkov je bil določiti raven vsakega indikatorja koncentracije v zavarovalnem sektorju v analiziranih državah in izračunati njihovo variabilnost v obdobju 2007-2012.
Rezultati: Študija je pokazala, da so zavarovalniški sektorji v analiziranih državah v povprečju visoko koncentrirani (po kazalcu CR4), srednje koncentrirani (po HHI) z visokimi ravnmi neenakosti razdelitve tržnih deležev med posameznimi udeleženci (glede na koeficient G) in v območju relativne enotnosti in enakosti poslovnih subjektov (glede na RE koeficient). Rezultati raziskav kažejo, da obstoj različnih ravni korelacije med analiziranimi kazalniki koncentracije v zavarovalnem sektorju potrjuje sklep, da je za pridobitev ustreznih in kakovostnih sklepov o ravni koncentracije treba pregledati in integralno analizirati več indikatorjev koncentracije. Poleg tega so raziskave pokazale, da imajo države s sorazmerno podobnim nivojem razvoja (merjene z ravnjo bruto domačega proizvoda na prebivalca) bistveno drugačne ravni koncentracije, medtem ko imajo nekatere države na različnih ravneh razvoja sorazmerno podobne ravni koncentracije, zaradi česar je težko govoriti o modelu koncentracije, ki bi bil značilen za ustrezno raven razvoja.
Zaključek: V vseh opazovanih kazalnikih koncentracije glede na intenzivnost ravni BDP-ja, se pc gibljejo v območju zelo nizke vrednosti, kar na eni strani kaže na dejstvo, da imajo analizirane države pri sorazmerno podobni ravni razvoja, bistveno drugačne ravni koncentracije, pa tudi na dejstvo, da imajo nekatere države, čeprav na različnih ravneh razvoja podobne ravni koncentracije. Prihodnje raziskave bodo zajemale daljše obdobje do konca leta 2016, da bi ugotovili, ali bi se lahko v prihodnosti uporabljale enake ugotovitve ali se bodo na zavarovalnem trgu pojavili konkurenti iz drugih industrij, ki bi znatno spremenili sliko koncentracije ali kakovost ter prefinjenost zavarovalnih
produktov.

Ključne besede: zavarovalni sektor; nivo koncentracije; kazalniki koncentracije; jugovzhodne evropske države

Valentina BURKSIENE

Klaipeda University, Department of Public Administration and Social Geography, Klaipėda, Lithuania

Jaroslav DVORAK

Klaipeda University, Department of Public Administration and Social Geography, Klaipėda, Lithuania

Gabriele BURBULYTE-TSISKARISHVILI

Klaipeda University, Department of Public Administration and Social Geography, Klaipėda, Lithuania

Povzetek

Ozadje in namen: V članku je predstavljena analiza razsežnosti trajnosti v kontekstu konkuriranja za naslov Evropske prestolnice kulture (EPK). Avtorji raziskave se strinjajo, da ustrezno vključevanje kulturne politike v družbeni sistem vpliva na in spreminja kulturne vrednote in prepričanja v smeri trajnostnega vedenja in trajnosti. Mnogi avtorji analizirajo medsebojno povezanost med kulturo in trajnostjo, s čimer opredeljujejo vlogo kulture za trajnost. Vendar le redki razpravljajo o možnih pristopih ali orodjih, ki lahko nudijo pomoč pri tem, kako doseči trajnost v kontekstu kulture.
Zasnova / metodologija / pristop: Raziskava temelji na primerjalni analizi vlog posameznih mest. Metodologija TBL se izvaja z uporabo metode analize vsebine kot orodja. Rezultate analize vsebine nato uporabimo za izdelavo kvalitativnega multi-atributnega modela z metodo DEX.
Rezultati: Pri analizi dokumentacije za zbiranje ponudb za EPK smo: a) opredelili pomen trženjskega načrta (opisanega kot celovit ukrep) in b) ugotovili, da je treba trženje ECoC obrniti na „trženje trajnosti“, kot to opisujejo in opredeljujejo v mnogi avtorji.
Zaključki: Komisija za izbor EPK bi morala upoštevati pomen kulture za trajnostni razvoj in bi morala oceniti tržni načrt prosilcev v okviru trajnostnega okvira.

Ključne besede: kultura; Evropska prestolnica kulture (EPK); trženje; trajnost; trženje trajnosti

Włodzimierz SROKA

University of Dąbrowa Górnicza, Poland

Joanna KUROWSKA-PYSZ

University of Dąbrowa Górnicza, Poland

Štefan HITTMÁR

University of Žilina, Slovakia