Let.50, Št.4 (2017)

Anita Kolnhofer-Derecskei

Obuda University, Faculty of Business and Management, Budapest, Hungary

Povzetek

Ozadje in namen: Glavni ekonomski modeli ne upoštevajo lastništva, čeprav učinek lastništva kažejo ugotovitve vedenjskih ekonomistov. Ta učinek pomeni, da je blago, ki ga nekdo ima v lasti, vrednoteno višje od drugega blaga, ki ni v njegovi ali njeni posesti. Obenem se literatura glavnega agenta ukvarja s tem, kako lahko glavni agent (kot je n.pr. delodajalec) motivira svojega agenta (recimo delavca), da deluje tudi v interesu glavnega agenta. Poglavitni problem je, da lahko delovanje v interesu nekega drugega vpliva tudi na naše vrednote. Poleg tega učinek lastništva vpliva tudi na glavnega agenta. Obe situaciji je mogoče obravnavati kot tvegano odločitev. Tveganje namreč zmede našo racionalnost na predvidljiv način.
Oblikovanje / metodologija / pristop: V članku raziskujem, kako so se študentje (n = 186 odgovorov) iz različnih kulturnih okolij odločali v tveganem finančnem položaju, s posebnim ozirom na klasične Allais-ove igre. Predstavila sem tudi njihove preference glede gotovih in negotovih izidov upoštevajoč lastnika končnih izidov; to je, kako se odločijo, ko se odločajo za sebe ali za enega od svojih najboljših prijateljev. Eden od znanih eksperimentov, ki so testirali veljavnost pričakovane uporabne teorije aksiomov, je bil Allais-ov eksperiment. Allais je obravnaval verjetnosti in izide v izrazito hipotetičnih situacijah v finančnih igrah. Zanima me, kaj se zgodi, ko udeleženci tvegajo v imenu drugih. Uporabljena je bila tehnika med subjekti na razširjenem večkulturnem vzorcu. V zvezi z dvema različnima temama smo testirali tri hipoteze (1) prva temelji na Allais-ovem paradoksu, (2) druga na percipiranem lastništvu in (3) na primerjavi obeh pojavov.
Rezultati: Rezultati kažejo, da so se subjekti drugače odzvali, ko so se morali odločiti o svoji lastnini, kot takrat, ko so odločali o lastnini drugih. Ko je bil subjektom ponujen tudi varen izid, so sprejemali večje tveganje v imenu svojih prijateljev, kot v svojem imenu. Subjekti niso upoštevali, da bi morali prezreti lastništvo. Tako je bil potrjen Allais-ov paradoks.
Zaključek: V članku je bila vzpostavljena je bila konceptualna povezava med vedenjem vrste Allais in problemom lastništva. Drugič, Allais-ov aksiom je bil uporabljen za označevanje različnih vlog. Poznavanje predvidljivih vzorcev navidezno iracionalne hevristike v človeškem vedenju lahko izboljša ekonomsko teorijo. Hkrati to znanje nam pomaga preprečiti neracionalne odločitve.

Ključne besede: Allais-ov paradoks; učinek lastništva; problem glavnega agenta; tveganje

Metod Šuligoj

University of Primorska, Faculty of Tourism Studies – Turistica, Obala 11a, 6320 Portorož/Portorose, Slovenia

Helena Maruško

Independent consultant, Vurnikov trg 4, 4320 Radovljica, Slovenia

Povzetek

Ozadje in namen: Turisti iz muslimanskih držav so pomemben deležnik na turističnem trgu. Namen tega prispevka je identificiranje ključnih vidikov halal turizma, posebej v hotelirstvu. Posebno nas je zanimalo, ali so managerji seznanjeni s halal certifikatom in ali bi želeli pridobiti certifikat.
Design/Metodologija/Pristop: Raziskava je osredotočena na halal izdelke, storitve in opremo v splošnem in posebej v slovenskem hotelirstvu; predstavljeni so koncepti, obstoječi trendi in razmere v Sloveniji. Poleg pregleda literature, smo za definiranje pomembnih faktorjev, ki pomembno vplivajo na proces odločanja managerjev, izdelali analizo faktorskih obremenitev; z uporabo metode glavnih komponent smo nabor odvisnih spremenljivk zmanjšali in oblikovali en faktor (čeprav so bila predvidevanja nekoliko drugačna).
Rezultati: Najpomembnejši elementi pri certificiranju so enostavnost in učinkovitost postopkov ter dejstvo, da postopek ne zahteva večjih finančnih investicij. Najpomembnejši element, ki vpliva na proces managerjevega odločanja, je možnost prilagoditve obstoječe ponudbe standardu, ki je del certifikata.
Zaključek: Glavni prispevek je v poglobitvi razvojnega vidika v turizmu na področju, ki je relativno nerazvita in nepoznana niša v slovenskem turizmu/gostinstvu, toda zelo obetajoča na svetovnem nivoju.

Ključne besede: managerji hotelov; halal certifikat; Islam; tematska ponudba; Slovenija; Hrvaška

Ľubica Lesakova

Matej Bel University in Banská Bystrica, Faculty of Economics, Tajovského 10, Banská Bystrica, Slovakia

Petra Gundova

Matej Bel University in Banská Bystrica, Faculty of Economics, Tajovského 10, Banská Bystrica, Slovakia

Pavol Kral

Matej Bel University in Banská Bystrica, Faculty of Economics, Tajovského 10, Banská Bystrica, Slovakia

Andrea Ondrušova

Matej Bel University in Banská Bystrica, Faculty of Economics, Tajovského 10, Banská Bystrica, Slovakia

Povzetek

Ozadje in namen: Področje inovacij predstavlja temeljni izziv za mala in srednje velika podjetja (MSP). Da bi lahko povečali število inovativnih MSP, moramo opredeliti ključne dejavnike, ki določajo njihovo inovacijsko dejavnost in odpravijo inovacijske ovire. Glavni namen prispevka je predstaviti rezultate raziskave, osredotočene na identifikacijo in oceno ključnih dejavnikov in ovir inovacijske dejavnosti v MSP. Ta podjetja smo klasificirali v tri skupine: inovacijski voditelji, skromni inovatorji in neinovatorji, kar omogoča prepoznati razlike v mnenjih menedžerjev o glavnih dejavnikih in ovirah, ki vplivajo na inovacijske dejavnosti v različnih vrstah malih in srednje velikih podjetij, in oblikovati smernice posledice za slovaška MSP.
Zasnova / metodologija / pristop: Zbrane empirične podatke smo obdelali z MS Excel in s statističnim paketom R3.2.4. Pri statističnih testih smo privzeli raven pomembnost (α = 0,1).
Rezultati: Večina podjetij (64,71%) je kot najpomembnejši dejavnik inovativnosti navedla finančna sredstva. Med (analiziranimi) posameznimi dejavniki med inovativnimi voditelji, skromnimi inovatorji in neinovatorji nismo ugotovili statistično značilnih razlik. Rezultati, pridobljeni s Fisherjevim testom (p-vrednost = 0.11), kažejo majhno razliko pri vrednotenju pomena posameznih ovir med vodilnimi inovatorji, neinovatorji in skromnimi inovatorji. Večina podjetij meni, da so nadaljnje glavne ovire pri birokracija in korupcija na področju inovacijskih dejavnosti ter neustrezna državna podpora inovacijskim dejavnostim.
Zaključek: Iz raziskave izhajajo osnovna priporočila za snovalce državnih politik, pa tudi za mala in srednja podjetja, da spodbujajo inovacijske dejavnosti v podjetjih. Nanašajo se na področje finančnih virov, visokokakovostnih človeških virov, sodelovanje in udeležbo MSP v različnih omrežjih in grozdih, sistematično institucionalna podpora MSP, dobro oblikovano vizija in jasno oblikovane cilje in pripravljenost podjetij na inovacije.

Ključne besede: inovacije; mala in srednje velika podjetja; dejavniki; ovire; Slovaška republika

Laura Južnik Rotar

Faculty of Business, Management and Informatics, Na Loko 2, 8000 Novo mesto, Slovenia

Mitja Kozar

Gorenje, d.d., Partizanska cesta 12, 3320 Velenje. Slovenia

Povzetek

Ozadje/namen: Zanimanje za merjenje zadovoljstva potrošnikov se kaže v koristih, ki jih le-to prinaša, in sicer pridobitev lojalnosti potrošnikov, prenašanje potrošnikovih dobrih izkušenj od ust do ust, ponovni nakup, izboljšanje tržnega deleža podjetja in dobičkonosnosti. Področje integriranja Kano modela zadovoljstva potrošnikov z ostalimi modeli in orodji, ki omogočajo razvoj ali izboljšanje proizvoda oziroma določanje trženjskih strategij, je na slovenskem področju relativno neraziskano. Cilj raziskave je oblikovati Kano model za izboljšanje zadovoljstva potrošnikov gospodinjskih aparatov.
Zasnova/metodologija/pristop: Podatki so bili zbrani preko spletne ankete med naključno izbranimi posamezniki iz podatkovne baze končnih uporabnikov. Faktorska analiza glavnih komponent je bila uporabljena za identifikacijo dejavnikov lastnosti gospodinjskih aparatov. Nato smo izračunali izpeljano in navedeno pomembnost, kar je bilo uporabljeno za oblikovanje Kano modela zadovoljstva potrošnikov. Prav tako smo analizirali, kateri dejavniki v največji meri vplivajo na ponovni nakup z uporabo multiple regresijske analize.
Rezultati: Identificirali smo dejavnike gospodinjskih aparatov, pri čemer so to prodajno okolje, cena, uporabniške, oblikovalske in tehnične lastnosti. Na podlagi rezultatov smo nato oblikovali Kano model, kjer analiza presega kvalitativni okvir in pomeni implementacijo dveh pristopov, izpeljane in navedene pomembnosti. Tržniki naj se osredotočijo na lastnosti kot so širše znanje prodajalca, strokovne sposobnosti prodajalca, dizajn gospodinjskega aparata, blagovna znamka. Uporabniške lastnosti v največji meri vplivajo na ponovni nakup.
Zaključek: V članku smo povezali Kano model z merjenjem zadovoljstva potrošnikov, kar predstavlja prispevek k teoriji trženjskega raziskovanja. Rezultati raziskave lahko služijo kot podpora optimizaciji poslovnih odločitev kot tudi za nadaljnje znanstveno raziskovanje

Ključne besede: optimizacija; poslovne odločitve; Kano model; merjenje zadovoljstva potrošnikov

Milica Žuraj

Independent researcher, Ljubljana, Slovenia

Petra Šparl

University of Maribor, Faculty of Organizational Sciences, Kranj, Slovenia

Anja Žnidaršič

University of Maribor, Faculty of Organizational Sciences, Kranj, Slovenia

Povzetek

Namen: Glavni namen raziskave je bil pridobiti mnenja spletnih potrošnikov glede možnosti izdelave oblačil po meri z uporabo 3D tehnologije skeniranja telesa v spletnem okolju ter raziskati nakupovalne izkušnje potrošnikov, ki kupujejo oblačila na spletu. Da bi lahko predlagali rešitve za izboljšanje spletnih nakupovalnih izkušenj, smo raziskali tudi vidike, ki vplivajo na ne-nakup v spletnem okolju.
Metode: Spletni vprašalnik o nakupovalnih izkušnjah, vplivih na nakup in postopek spletnega nakupovanja oblačil z uporabo napredne tehnologije je bil pripravljen in posredovan prek različnih kanalov potencialnim potrošnikom, ki uporabljajo internet za nakup oblačil na spletu. Vprašalnik je izpolnilo 76 anketirancev iz različnih evropskih držav, Združenih držav Amerike in Avstralije. Za analizo posameznih vidikov, ki vplivajo na ne-nakup v spletnem okolju, smo uporabili faktorsko analizo.
Rezultati: Faktorska analiza je razkrila, da obstajata dve širši dimenziji razlogov, zakaj kljub iskanju oblačil na spletu potrošniki še niso opravili spletnega nakupa in sicer: napačna predstavitev integritete izdelka ter časovno zamudno iskanje. Rezultati kažejo, da predlagane rešitve za izboljšanje spletnih izkušenj pri nakupu oblačil, kot je izdelava oblačil po meri z uporabo naprednih tehnologij, pozitivno vplivajo na odločitev potrošnikov, da le-ti kupijo izdelek na spletnem trgu oblačil. Izkazalo se je, da je velik delež potencialnih potrošnikov pripravljen zaupati svoje mere telesa dobljene s 3D skeniranjem, z namenom, da bi se izboljšalo prileganje oblačil.
Zaključek: Glede na rezultate pričakujemo, da bodo napredne 3D tehnologije zagotovile velik napredek glede prileganja, vizualizacije in izdelave oblačil po meri pri nakupu v spletnih trgovinah.

Ključne besede: spletno nakupovanje oblačil, izdelava oblačila po meri, potrošnikove nakupovalne izkušnje

Christina Brester

Reshetnev Siberian State University of Science and Technology, Institute of Computer Science and Telecommunications, 31 »Krasnoyarskiy Rabochiy« ave., Krasnoyarsk, 660037, Russian Federation,

Ivan Ryzhikov

Reshetnev Siberian State University of Science and Technology, Institute of Computer Science and Telecommunications, 31 »Krasnoyarskiy Rabochiy« ave., Krasnoyarsk, 660037, Russian Federation,

Eugen Semenkin

Reshetnev Siberian State University of Science and Technology, Institute of Computer Science and Telecommunications, 31 »Krasnoyarskiy Rabochiy« ave., Krasnoyarsk, 660037, Russian Federation,

Povzetek

Ozadje in namen: V vsaki organizaciji vodenje projektov odpira številne in različne probleme odločanja, katerih velik del je mogoče učinkovito rešiti s pomočjo posebnih sistemov za podporo odločanju. Takšni problemi vedno predstavljajo izziv, saj za njihovo kompleksnost ni časovno ali računsko učinkovitega algoritma. V članku obravnavamo problem optimalnih finančnih naložb. V naši rešitvi upoštevamo naslednje organizacijske vire in značilnosti projekta: dobiček, stroške in tveganja.
Zasnova / metodologija / pristop: Problem odločanja je formuliran kot večkriterialni problem 0-1 nahrbtnika. To pomeni, da moramo poiskati nedominantno množico alternativnih rešitev kot kompromis med maksimiranjem dohodkov in zmanjševanjem tveganj. Obenem pa morajo alternative zadoščati omejitvam. To vodi k omejenemu problemu dvokriterialne optimizacije v Boolovem prostoru. Da bi obvladali posebnostmi in visoko zapletenost problema, smo kot alternativo običajnim tehnikam uporabili evolucijske algoritme z meta-hevristiko otoka.
Rezultati: Problem smo formulirali kot neomejeno dvokriterijsko optimizacijo in ga rešili z različnimi heurističnimi optimizacijami, ki temeljijo na evoluciji. Nato smo predlagali meta-hevristiko, ki združuje specifične algoritme in dosega njihovo interakcijo na sodelovalni način. Dobljeni rezultati so pokazali, da je hevristika otoka presegla rezultate, dobljene na podlagi vrednosti specifične metrike, s čimer se je pokazala reprezentativnost Paretovih prednjih aproksimacij. Bolj reprezentativni približki omogočajo nosilcem odločanja več alternativnih projektnih portfeljev, ki ustrezajo različnim ocenam tveganja in dobička. Ker so ti kriteriji v nasprotju, pri izbiri alternative z ocenjenim visokim dobičkom nosilci odločanja sledijo strategiji z ocenjenim tveganjem in obratno.
Zaključek: V članku smo problem reševanja portfeljev projektov formulirali kot problem večciljne optimizacije 0-1 nahrbtnika z omejitvami. Analiza algoritma potrjuje, da uporaba meta-hevristike otoka bistveno izboljšala učinkovitost genetskih algoritmov in tako predstavlja učinkovito orodje za upravljanje centrov za finančno odgovornost.

Ključne besede: 0-1 večkriterialni problem nahrbtnika; portfelj vodenja projektov; večciljni evolucijski algoritmi za optimizacijo; skupna in kooperativna meta-hevristika

Jože Zupančič

Povzetek

• A. Mohammed Abubakar, Aksaray University, Management Information Systems, Aksaray, Turkey
• Olja Arsenijević, Faculty of Business Study and Law, Belgrade, Serbia
• Benjamin Banai, University of Zadar, Department of Psychology, Zadar, Croatia
• Manuel Benazić, Juraj Dobrila University of Pula, Faculty of Economics and Tourism “Dr. Mijo Mirković”, Pula, Croatia
• Viktorija Bobinaite, Lithuanian Energy Institute, Laboratory of Energy Systems Research, Kaunas, Lithuania
• Alenka Brezavšček, University of Maribor, Faculty of Organizational Sciences, Kranj, Slovenia
• Ljiljana Lj. Bulatović, Singidunum University, Faculty of Media and Communication, Beograd, Serbia
• Donatello Caruso, University of Foggia, Department of Economics, Foggia, Italy
• Daria Chernayeva, National Research University, Higher School of Economics, Moscow, Russia
• Vít Chlebovský, Brno University of Technology, Faculty of Business and Management, Brno, Czech Republic
• Agnieszka Czajkowska, Kielce University of Technology, Faculty of Civil Engineering and Architecture, Kielce, Poland
• Sergio Da Silva, Federal University of Santa Catarina, Department of Economics, Florianopolis, Brazil
• Vesna Damnjanović, University of Belgrade, Faculty of Organizational Sciences, Belgrade, Serbia
• Dunja Demirović, University of Novi Sad, Faculty of Sciences, Novi Sad, Serbia
• Sarah Doumen, Hasselt University, Hasselt, Belgium
• Florin Duma, Babeş-Bolyai University, Faculty of European Studies, Cluj-Napoca, Romania
• Ines Dužević, University of Zagreb, Faculty of Economics and Business, Zagreb, Croatia
• Joanna Ejdys, Bialystok University of Technology, Faculty of Management, Kleosin, Poland
• Zoltán Gál, Kaposvar University, Department of Regional Economics & Statistics, Kaposvár, Hungary
• Beata Gavurova, Technical University of Košice, Faculty of Economics, Košice, Slovakia
• Jyotiranjan Gochhayat, KIIT University, Department of Humanities and Social Sciences, Bhubaneswar, India
• Jolita Greblikaitė, Aleksandras Stulginskis University, Business and Rural Development Management Institute, Kaunas, Lithuania
• Tadeja Jere Jakulin, University of Primorska, Faculty of Tourism Studies – Turistica, Portorož, Slovenia
• Eva Jereb, University of Maribor, Faculty of Organizational Sciences, Kranj, Slovenia
• Janja Jerebic, University of Maribor, Faculty of Organizational Sciences, Kranj, Slovenia
• Robertas Jucevicius, Kaunas University of Technology, School of Economics and Business Kaunas, Lithuania
• Laura Južnik Rotar, Faculty of Business, Management and Informatics, Novo Mesto, Slovenia
• Marina Klačmer Čalopa, University of Zagreb, Faculty of Organization and Informatics, Varaždin, Croatia
• Davorin Kofjač, University of Maribor, Faculty of Organizational Sciences, Kranj, Slovenia
• Jure Kovač, University of Maribor, Faculty of Organizational Sciences, Kranj, Slovenia
• Safet Kozarević, University of Tuzla, Faculty of Economics, Tuzla, Bosnia and Herzegovina
• Tatjana Kozjek, University of Ljubljana, Faculty of Administration, Ljubljana, Slovenia
• Brigita Krsnik Horvat, University of Maribor, Research Support Services, Maribor, Slovenia
• Aleksandra Laskowska-Rutkowska, Lazarski University, Logistics and Innovation Center, Warszawa, Poland
• Gregor Lenart, University of Maribor, Faculty of Organizational Science, Kranj, Slovenia
• Robert Leskovar, University of Maribor, Faculty of Organizational Sciences, Kranj, Slovenia
• Nikolaj Lipič, Alma Mater Europaea – EC, Maribor, Slovenia
• Branko Lobnikar, University of Maribor, Faculty of Criminal Justice and Security, Ljubljana, Slovenia
• Peter Madzik, Catholic University in Ruzomberok, Management Department, Ruzomberok, Slovakia
• Matjaž Maletič, University of Maribor, Faculty of Organizational Sciences, Kranj, Slovenia
• Damjan Maletič, University of Maribor, Faculty of Organizational Sciences, Kranj, Slovenia
• Marjeta Marolt, University of Maribor, Faculty of Organizational Science, Kranj, Slovenia
• Maja Meško, University of Primorska, Faculty of Management, Koper, Slovenia
• Gozdana Miglič, University of Maribor, Faculty of Organizational Science, Kranj, Slovenia
• Milan Milošević, Faculty of Business Study and Law, Belgrade, Serbia
• Marian Niedźwiedziński, University of Lodz, Faculty of Economics and Sociology, Lodz, Poland
• Vesna Novak, University of Maribor, Faculty of Organizational Sciences, Kranj, Slovenia
• Rok Ovsenik, Institute of Management, Ljubljana, Slovenia
• Antonín Pavlíček, University of Economics, Faculty of Informatics and Statistics, Prague, Czech Republic
• Uroš Pinterič, Faculty of Organization studies, Novo mesto, Slovenia
• Aleksandra Pisnik, University of Maribor, Faculty of Economics and Business, Maribor, Slovenia
• Iztok Podbregar, University of Maribor, Faculty of Organizational Sciences, Kranj, Slovenia
• Tanja Rajkovič, Inovema d.o.o, Ljubljana, Slovenia
• Sanda Renko, University of Zagreb, Faculty of Economics and Business, Zagreb, Croatia
• Blaž Rodič, Faculty of Information Studies, Novo mesto, Slovenia
• Maciej Rostański, University of Dąbrowa Górnicza, Dąbrowa Górnicza, Poland
• Erik Ružić, University of Pula, Faculty of Economics and Tourism “Dr. Mijo Mirković”, Pula, Croatia
• Zakiah Samori, MARA University of Technology, Academy of Contemporary Islamic Studies (ACIS), Shah Alam, Malaysia
• Svenka Savić, University of Novi Sad, Faculty of Philosophy, Novi Sad, Serbia
• Tijana Savić Tot, Faculty of Management, Sremski Karlovci, Serbia
• Mario Silić, University of St.Gallen, Institute of Information Management, St.Gallen, Switzerland
• Andrzej Skibiński, Czestochowa University of Technology, Faculty of Management, Czestohowa, Poland
• Włodzimierz Sroka, University of Dąbrowa Górnicza, Faculty of Management, Dąbrowa Górnicza, Poland
• Vlasta Střížová, University of Economics, Faculty of Informatics and Statistics, Prague, Czech Republic
• Andrea Sujová, Technical University in Zvolen, Faculty of Wood Sciences and Technology, Zvolen, Slovakia
• Katarzyna Szczepańska-Woszczyna, University of Dabrowa Gornicza, Faculty of Management, Dabrowa Gornicza, Poland
• Polona Šprajc, University of Maribor, Faculty of Organizational Sciences, Kranj, Slovenia
• Ivan Todorović, University of Belgrade, Faculty of Organizational Sciences, Belgrade, Serbia
• Polona Tominc, University of Maribor, Faculty of Economics and Business, Maribor, Slovenia
• Bahrija Umihanić, University of Tuzla, Faculty of Economics, Tuzla, Bosnia and Herzegovina
• Benjamin Urh, University of Maribor, Faculty of Organizational Sciences, Kranj, Slovenia
• Jaromír Veber, University of Economics in Prague, Department of Management, Prague, Czech Republic
• Goran Vukovič, University of Maribor, Faculty of Organizational Science, Kranj, Slovenia
• Monika Wieczorek-Kosmala, University of Economics in Katowice, Department of Corporate Finance and Insurance, Katowice, Poland
• Monica Zaharie, Babeş-Bolyai University, Faculty of Economics and Business Administration, Cluj-Napoca, Romania
• Eglantina Zyka, University of Tirana, Faculty of Economics, Tirana, Albania
• Anja Žnidaršič, University of Maribor, Faculty of Organizational Sciences, Kranj, Slovenia