Let.50, Št.2 (2017)

Alenka Brezavšček

University of Maribor, Faculty of Organizational Sciences, Kidričeva cesta 55a, 4000 Kranj, Slovenia

Mirjana Pejić Bach

University of Zagreb, Faculty of Economics and Business, Trg J.F. Kennedyja 6, 10000 Zagreb, Croatia

Alenka Baggia

University of Maribor, Faculty of Organizational Sciences, Kidričeva cesta 55a, 4000 Kranj, Slovenia

Povzetek

Izhodišča: Proces napredovanja študentov do zaključka visokošolskega študija kaže stohastične značilnosti, zato ga lahko popišemo z Markovsko verigo. Taka aplikacija ima veliko praktično vrednost, saj zaradi enostavnosti teoretičnega modela nudi številne priložnosti za implementacijo v praksi.
Namen: Namen prispevka je razviti stohastični model za ocenjevanje in spremljanje različnih kvantitativnih indikatorjev kakovosti in učinkovitosti izbranega visokošolskega študijskega programa.
Metodologija: Študijski program modeliramo s končno Markovsko verigo s petimi prehodnimi stanji in dvema ponornima stanjema. Predstavljena je prehodna matrika, ki podaja verjetnosti prehodov med posameznimi stanji. Za izračun izbranih indikatorjev študijskega programa uporabimo kvantitativne karakteristike razcepne Markovske verige, kot sta povprečni čas do absorpcije in verjetnost za absorpcijo.
Rezultati: Model smo aplicirali na izbrani študijski program slovenske visokošolske institucije. Na osnovi vpisnih podatkov smo oblikovali prehodno matriko, pri čemer smo upoštevali osem zaporednih študijskih let, od vpisnega leta 2008/09 do 2016/17. Ocenili smo delež študentov, ki redno napreduje v naslednji letnik (nivo) študijskega programa. Določili smo povprečni čas zadrževanja študenta na posameznem nivoju študija ter povprečno trajanje študija. Izračunali smo verjetnost, da bo študent uspešno zaključil študij (diplomiral) ali opustil študij. Poleg tega smo napovedali število študentov na posameznem nivoju študijskega programa, ki jih v danih razmerah lahko pričakujemo v naslednjih treh študijskih letih. Prikazane rezultate smo komentirali in diskutirali o možnostih nadaljnjih raziskav.
Zaključek: Predstavljena analiza je uporabna za vse deležnike, ki krojijo politiko visokošolskega izobraževanja. Predvsem je uporabna za vodstvo obravnavane visokošolske ustanove, saj nudi pomembne in koristne informacije za načrtovanje izboljšav glede kakovosti in učinkovitosti študijskega programa s ciljem zasesti čim boljšo pozicijo na tržišču visokošolskih izobraževalnih ustanov.

Ključne besede: visoko šolstvo; študijski program; kazalci učikovitosti; napoved vpisa; markovska analiza; absorbcijska markovska veriga

Andrzej Cwynar

University of Economics and Innovation, Projektowa 4, 20-209, Lublin, Poland

Wiktor Cwynar

University of Economics and Innovation, Projektowa 4, 20-209, Lublin, Poland

Robert Pater

University of Information Technology and Management, Rzeszów, Poland

Povzetek

Ozadje in namen: V zadnjih letih se je pokazalo vse več dvomov v ustreznost klasične teorije finančnih trgov, ki temelji na racionalnosti odločevalcev. Ponavljajo se anomalije in odstopanja od te teorije, ki postajajo »nova normalnost«. Zato strokovnjaki posvečajo vse več pozornosti vedenjskim konceptom, ki se lahko z drugega vidika osvetlijo odločitve udeležencev na finančnem trgu. Hitri razvoj družbenih medijev je spodbudil raziskave, ki bi proučevale takšne koncepte, saj so mediji odprli nov “laboratorijski prostor” za preverjanje vedenjskih hipotez. Glavni namen članka je preučiti, ali strokovnjaki na finančnem trgu verjamejo, da je mogoče vsebine družbenih medijev uporabiti za doseganje dodatnih donosov na finančnih trgih, in identificirati dejavnike, ki vplivajo na te donose.
Zasnova / metodologija / pristop: V raziskavi smo zajeli vzorec več kot 400 strokovnjakov na finančnih trgih v institucijah, ki delujejo na Poljskem, in analizirali rezultate z uporabo logit regresijskih modelov.
Rezultati: Skoraj 60% anketiranih finančnih strokovnjakov prepoznava potencial družbenih medijev za doseganje dodatnih donosov. Ugotovili smo tudi, da bi lahko razlike v zaznavanju tega potenciala pojasnila predvsem heterogenost njihovih delovnih izkušenj in, v manjši meri, njihovo delovno mesto. Pokazalo se je, da izkušeni strokovnjaki manj verjetno prepoznajo te možnosti manj izkušeni posamezniki. Za posamezna podjetja specifični dejavniki po naših ugotovitvah nimajo pomembnega vpliva na dodatne donose.
Zaključek: Mnenja strokovnjakov na finančnih trgih glede povezave med družbenimi mediji in dodatnimi donosi, so mešano. To se sklada z ugotovitvami, ki jih so jih prinesle študije, ki temeljijo na raziskovanju občutkov.. Naše ugotovitve potrjujejo ključno vlogo predhodnih izkušenj pri pojasnjevanju odnosa do novosti in inovacij (kot so družbeni mediji), pojav, znan iz drugih področij in iz vsakdanjih izkušenj.

Ključne besede: družbeni mediji; sentiment; vedenjske finance; finančni trg; donosi na finančnih trgih

Domen Kozjek

Faculty of Organization Studies Novo mesto, Novi trg 5, 8000 Novo mesto, Slovenia

Marija Ovsenik

Alma Mater Europaea ECM, Slovenska 17, 2000 Maribor, Slovenia

Povzetek

Namen: Namen raziskave je identifikacija dejavnikov znanja, ki pomembno vplivajo na rezultat merjen v dodani vrednosti na zaposlenega. Dolgoročni obstoj podjetja, profitabilnost, itd. temelji na konkurenčnosti produktov ali storitve organizacije. Transformacija »surovih materialov« v konkurenčne produkte je mogoča samo z znanjem zaposlenih. Zato je pomembno, da identificiramo dejavnike znanja, ki imajo pozitivni vpliv na uspešnost organizacije.
Metoda: Proučili smo relevantno literaturo s področja upravljanja z znanjem. Na podlagi tega smo povzeli dejavnike znanja. Izvedli smo anketo med 69 največjimi slovenskimi gospodarskimi družbami (javni in bančni sektor sta bila izključena). Na podlagi raziskave smo razvili model dejavnikov znanja v povezavi z dodano vrednostjo na zaposlenega.
Rezultati: Raziskava je pokazala, da je motivacija z ocenjevanjem delovne uspešnosti zaposlenih izmed proučevanih dejavnikov v največji pozitivni korelaciji z dodano vrednostjo na zaposlenega v podjetju. Tudi usposabljanje za opravljanje, uporaba tehnoloških orodij in organizacijska klima pomembno doprinesejo k dodani vrednosti na zaposlenega. Najbolj pomemben razlikovalni dejavnik podjetij glede na dodano vrednost na zaposlenega je dejavnost s katero se podjetje ukvarja, naslednja po pomembnosti sta kako enostavna je uporaba informacijskih orodij ter kakšen zgled med zaposlenimi imajo vodje oziroma nadrejeni.
Zaključek: Model dejavnikov znanja pomaga identficirati tiste dejavnike znanja katerim bi morali posvetiti dodatno pozornost z namenom povečanja dodane vrednosti na zaposlenega. Model upošteva tudi dejavnost s katero se podjetje ukvarja.

Ključne besede: Upravljanje z znanjem; dejavniki znanja; človeški kapital

Polona Tominc

University of Maribor, Faculty of Economics and Business, Razlagova 14, 2000 Maribor, Slovenia

Urban Šebjan

University of Maribor, Faculty of Economics and Business, Razlagova 14, 2000 Maribor, Slovenia

Karin Širec

University of Maribor, Faculty of Economics and Business, Razlagova 14, 2000 Maribor, Slovenia

Povzetek

Ozadje in namen: Namen raziskave je doseči dva temeljna cilja: raziskati razlike med moškimi in ženskimi managerji glede zaznane enakosti spolov v organizacijah in analizirati razlike med spoloma v odnosih med zaznano enakostjo spolov, zaznanim zadovoljstvom na delovnem mestu in kariero, zaznanim zadovoljstvom z delom, in zaznano konfliktnostjo relacije delo-družina.
Zasnova/metodologija/pristop: Vzorec raziskave zajema 82 managerjev v slovenskih organizacijah. V prvi fazi smo s t-testom analizirali razlike med moškimi in ženskami glede zaznane enakosti spolov na položajih odločanja. V naslednjem koraku smo razvili konceptualna modela in z uporabo strukturnih enačb (SEM) analizirali razlike med konstrukti.
Rezultati: Rezultati raziskave kažejo, da ženske managerke zaznavajo enakost spolov v organizacijah na splošno bistveno nižja kot moški; dojemanje enakosti spolov je pozitivno povezano z zaznanim zadovoljstvom na delovnem mestu in kariero, kot tudi z zaznanim zadovoljstvom z delom, vendar sta obe povezavi precej močneje izraženi na strani žensk. Zdi se tudi, da se ženske managerke bolj učinkovito spopadanje z zaznano konfliktnostjo, ki izvira iz relacije delo-družina, saj ima slednji bistveno drugačen vpliv na zaznano zadovoljstvo žensk z delom, v primerjavi z moškimi.
Zaključek: Za doseganje večje enakosti spolov v organizacijah in zmanjšanje razlik med spoloma, ne gre pričakovati, da bi bile lahko zgolj zakonodajne pobude uspešne brez ustreznih poslovnih strategij organizacij, saj le te predstavljajo okvir za poslovanje in določajo notranjo delovno kulturo. Izsledki ponujajo implikacije tako oblikovalcem politik, kot tudi poslovni praksi.

Ključne besede: ravnotežje med spoloma; položaj odločanja; zadovoljstvo z zaposlitvijo; zadovoljstvo z delom

Friderika Kresal

Fizioterapevtika, Institution of Higher Education, Bogatajeva ulica 15, Medvode, Slovenia

Tine Bertoncel

MC Erasmus, Erasmus University Rotterdam, Nieuwemarkt 1a 3011, Rotterdam, Netherlands

Maja Meško

Faculty of Management, University of Primorska, Cankarjeva 5, Koper, Slovenia

Povzetek

Ozadje in namen: Poklicni vozniki predstavljajo poklicno skupino, ki je zelo izpostavljena tveganjem, da razvije bolečino v križu zaradi ergonomski kot tudi psihosocialnih dejavnikov. Namen naše raziskave je ugotoviti pojavnost bolečine v križu pri poklicnih voznikih v Sloveniji kot rezultat različnih psihosocialnih dejavnikov tveganja.
Oblikovanje/Metodologija/Pristop: V raziskavi je sodelovalo 275 anketirancev, poklicnih voznikov iz Slovenije (poklicni vozniki avtobusv, poklicni vozniki osebnih avtomobilov, vozniki tovornjakov, taksisti in vozniki reševalnih vozil). Hipoteze smo testirali s pomočjo multivariatne statistične metode (regresijske analize) in analize variance. Podatki so bili pridobljeni s strukturiranim anketnim vprašalnikom, sestavljenim iz treh delov: osnovni demografski podatki, vprašanja v zvezi s psihosocialnimi dejavniki tveganja za bolečino v križu in posledice bolečine v križu, zaradi psihosocialnih dejavnikov.
Rezultati: Rezultati kvantitativne raziskave so pokazali, da na bolečino v križu pri poklicnih voznikih najbolj vplivajo naslednji dejavniki: dvigovanje in prenašanje težkih bremen, neprimerni delovni pogoji, slaba telesna pripravljenost, redno ponočevanje, delo v izmeni ter stres. V raziskavi smo ugotovili, da spol vplivaj na pojavnost bolečine v križu. Bolečino v križu imajo najpogosteje vozniki mestnega avtobusa in tovornih vozil na mednarodnih progah, najredkeje pa poklicni vozniki osebnih avtomobilov, vendar razlike niso statistično značilne.
Sklep: Naša raziskava opozarja, da so tudi psihosocialni dejavniki tveganja tisti, ki lahko poklicnim voznikom povzročijo pojavljanje bolečine v križu in jim posledično zmanjšajo kvaliteto njihovega zasebnega in poklicnega življenja.

Ključne besede: bolečina v križu; psihosocialni faktorji; poklicni vozniki; preventive; Slovenija

Olja Arsenijevic

University “UNION-Nikola Tesla”, Faculty of Business Studies and Law, Staro Sajmiste 29, 11070 Belgrade, Serbia

Dragan Trivan

University “UNION-Nikola Tesla”, Faculty of Business Studies and Law, Staro Sajmiste 29, 11070 Belgrade, Serbia

Iztok Podbregar

University of Maribor, Faculty of Organizational Sciences, Kidriceva cesta 55a, 4000 Kranj, Slovenia

Polona Šprajc

University of Maribor, Faculty of Organizational Sciences, Kidriceva cesta 55a, 4000 Kranj, Slovenia

Povzetek

Ozadje in namen: S prispevkom želimo tako s teoretičnega kakor z empiričnega vidika predstaviti strateške vidike upravljanja znanja v organizacijah v Srbiji. V teoretičnem delu prispevka smo predstavili najnovejše dosledke s področja upravljanja znanja, relacije med strategijami komunikacije in upravljanjem znanja ter pomenom dimenzij ustvarjanja znanja in organizacijsko kulturo.
Oblikovanje/metodologija/pristop: Empirični del prispevka predstavi opredelitev nivoja upravljanja znanja v organizacijah v Srbiji skozi vidik dimenzije upravljanja znanja in problem eksplicitnega ter tihega znanja. V prispevku smo postavili dve hipotezi: H1: Organizacije v Srbiji so na prvi stopnji upravljanja znanja in H2: Organizacije v Srbiji bolje upravljajo z eksplicitnim kakor tihim znanjem. Hipotezi sta bili testirani s pomočjo raziskave in anketnega vprašalnika, ki ga je sestavljalo 50 vprašanj. S pomočjo anketnega vprašalnika smo analizirali pet ključnih dejavnikov upravljanja znanja.
Rezultati: Rezultati so pokazali, da je bilo med 41 indikatorji samo osem ocenjenih pozitivno. Rezultati t-testi kažejo statistično pomembne razlike znotraj razločkov faktorjev v kakovosti eksplicitnega in tihgega upravljanja znanja, zatorej smo potrdili obe hipotezi.
Zaključek: V organizacijah v Srbiji so projekti upravljanja znanja na začetni stopnji kar smo utemeljili skozi prispevek in raziskavo.

Ključne besede: upravljanje znanja; strategija; eksplicitno znanje; tiho znanje; stopnje upravljanja znanja

Andrej Kovačič

University of Udine (Gorizia branch), Italy

Nevenka Podgornik

School of Advanced Social Studies Nova Gorica, Slovenia

Zorica Pristov

Independent researcher, Slovenia

Andrej Raspor

DOBA Faculty of Applied Business and Social Studies, Maribor and School of Advanced Social Studies, Nova Gorica, Slovenia

Povzetek

Namen: V članku je analizirana pojavnost mobinga v večji neprofitni organizaciji (med 1000 in 2000 zaposlenih) v državni lasti. Namen je bil predvsem ugotoviti kako in v kakšni meri se mobing pojavlja ter kako so starost, spol in položaj zaposlenih povezani z njegovo pojavnostjo.
Metodologija: V kvantitativno raziskavo je bilo z naključnim izbirnim postopkom vključenih 355 zaposlenih. Odgovore zaposlenih glede mobinga na delovnem mestu smo statistično analizirali.
Rezultati: Tretjina vprašanih je bila v zadnjem času žrtev mobinga. Pri analizi nismo zaznali statističnih razlik glede starosti. Hkrati nismo ugotovili razlik med spoloma. Položaj vodje tudi ne pomeni, da je oseba manj izpostavljena mobingu. Končno smo ugotovili, da je najpogostejša oblika mobinga vertikalni mobing, ki ga delodajalec ali manager izvaja na podrejenem ali obratno.
Izvirnost / vrednost: Študija zapolnjuje vrzel v raziskovanju ter razumevanju mobinga v neprofitnih organizacijah v Sloveniji. Predstavlja, v kolikšni meri je mobing prisoten, odnose med napadalci ter žrtvami, ter tako zagotavlja primerno izhodišče za nadaljnje raziskave na tem področju.
Raziskovalne omejitve / sklepi: Pojav smo raziskovali v eni neprofitni organizaciji, zato je pojav smiselno raziskati v različnih podjetjih, prav tako pa nadalje tudi v neprofitnih organizacijah, da bi tako lahko pripravili načrte za preprečevanje in omejevanje mobinga.

Ključne besede: mobing; spol; organizacija; kultura; koflikti; nasilništvo