Let.48, Št.1 (2015)

Tatjana Kozjek

University of Ljubljana, Faculty of Administration, Gosarjeva Street 5, 1000 Ljubljana, Slovenia

Marko Ferjan

University of Maribor, Faculty of Organizational Sciences, Kidričeva Street 55a, 4000 Kranj, Slovenia

Povzetek

Ozadje: Literatura opredeljuje različne vrste fleksibilnosti in varnosti na področju dela. Ne glede na to, katera vrsta fleksibilnosti in varnosti se obravnava, pa so pomembne posledice, ki jih spremembe fleksibilnosti in varnosti na področju dela, povzročijo posameznikom, organizacijam oziroma delodajalcem in družbi.
Namen: Namen raziskave je bil primerjati in analizirati povezanost med različnimi vrstami fleksibilnosti in varnosti na področju dela z učinkovitostjo organizacij.
Metodologija: Podatki so bili zbrani z metodo CAWI (s spletnim anketiranjem). Povezava do spletnega vprašalnika in prošnja, da e-pošto posredujejo vsem zaposlenim, je bila posredovana po e-pošti naključno izbranim organizacijam in delodajalcem, ki so imeli svoj e-poštni naslov objavljen na svoji spletni strani oziroma v poslovnem registru. Za analizo podatkov je bil uporabljen Pearsonov koeficient korelacij.
Rezultati: Rezultati raziskave kažejo nizke pozitivne stopnje povezanosti med fleksibilnostjo organizacij in varnostjo posameznikov ter med fleksibilnostjo in učinkovitostjo organizacij. Povezanost med varnostjo posameznikov in učinkovitostjo organizacij je pozitivna in srednje močna.
Zaključek: Pripravljavcem sprememb na področju delovno-pravne zakonodaje priporočamo, da se pri pripravi sprememb glede fleksibilnosti in varnosti na področju dela zavedajo pomena povezave med fleksibilnostjo in varnostjo na področju dela ter učinkovitostjo organizacij.

Ključne besede: fleksibilnost, fleksibilne oblike pogodb o zaposlitvah, dohodkovna varnost, varnost zaposlitve, varnost reprodukcije veščin, učinkovitost organizacij

Lucie Bohmova

University of Economics, Prague, Faculty of Informatics and Statistics, Department of System Analysis, W. Churchill Sq. 4, Prague, Czech Republic

Antonin Pavlicek

University of Economics, Prague, Faculty of Informatics and Statistics, Department of System Analysis, W. Churchill Sq. 4, Prague, Czech Republic

Povzetek

Ozadje: Članek obravnava proces zaposlovanja v kadrovskih oddelkih z uporabo spletnih družbenih omrežij. Ravno tako izpostavlja razvoj in vpliv spletnih družbenih omrežij na vedenje in navade kandidatov za zaposlitev. Glavni cilj je bil ugotoviti, ali spletna družbena omrežja lahko nadomestijo tradicionalne spletne portale na Češkem. Vodilo raziskave je bilo ugotoviti, ali spletna družbena omrežja lahko uporabljamo za resne in praktične poslovne namene.
Metode: V članku je predstavljena empirična raziskava, kjer smo uporabili dva med seboj povezana instrumenta za zbiranje podatkov: (1) vprašalnik s 15 vprašanji v zvezi z uporabnostjo, koristnostjo in primerjavo družabnih omrežij s zaposlitvenimi portali (N = 286 kadrovskih strokovnjakov) in (2) primerjava treh spletnih metod oglaševanja: zaposlitvenih portalov, družabnih omrežij in poslovnih spletnih strani.
Rezultati: Kadrovski strokovnjaki redno uporabljajo javno dostopne informacije kandidatov, ki jih najdejo n.pr. na Facebook profilih. Podobne rezultate smo dobili z uporabo obeh instrumentov. Družbena omrežja na Češkem še niso glavno orodje pri izbiri kandidatov za zaposlitev, se pa pogosto uporabljajo kot pomoč pri odločitvah o zaposlitvi kandidatov, predvsem v končni fazi postopka zaposlovanja. Uporaba družbenih omrežij pri kadrovanju je splošna; nismo ugotovili pomembnih razlik v smislu demografije (moški, ženske, starejši, mladi strokovnjaki). Kadroviki v Češki republiki vse več uporabljajo družbena omrežja, vendar uporaba ne dosega ravni Združenih držav Amerike.
Zaključek: Naše ugotovitve potrjujejo, da narašča pomen socialnih omrežij kot ene novih tehnologij pri zaposlovanju. Vendar glavni akterji na področju zaposlovanja, zaposlitveni portali (n.pr. Jobs.cz) še vedno ostajajo pomembni. Pričakovati pa je, da se v bodoče to lahko spremeni, da bodo družbena omrežja nadomestila zaposlitvene portale.

Ključne besede: človeški viri, trend, družbena omrežja, spletne strani za družbeno mreženje, zaposlitveni portal, konkurenčna prednost

Vesna Novak

University of Maribor, Faculty of Organizational Sciences, Kidričeva cesta 55a, 4000 Kranj, Slovenia

Anja Žnidaršič

University of Maribor, Faculty of Organizational Sciences, Kidričeva cesta 55a, 4000 Kranj, Slovenia

Polona Šprajc

University of Maribor, Faculty of Organizational Sciences, Kidričeva cesta 55a, 4000 Kranj, Slovenia

Povzetek

Namen: Kadrovska stroka pripisuje visoko pomembnost kompetencam posameznika. V prispevku želimo povezati obstoječe kompetence študentov in kompetence, ki jih bodo po pričakovanjih pridobili in razvijali tekom študija. Namen prispevka je: a) predstaviti kompetence v splošnem, b) določiti pomen razvoja kompetenc na področju visokega šolstva in c) osvetliti vlogo kompetenc na kadrovskem področju. Cilj članka je raziskati kadrovske kompetence med študenti in ugotoviti njihovo mnenje o kompetencah, ki so jih že razvili tekom študija.
Metodologija: Anketni vprašalnik smo razdelili rednim študentov Fakultete za organizacijske vede, Univerze v Mariboru. V raziskavo smo zajeli oba spola, visokošolski in univerzitetni študijski program ter vse letnike študija. Merili smo percepcijo študentov glede kadrovskih kompetenc.
Rezultati: Na podlagi samoocen petnajstih kompetenc s kadrovskega področja smo izvedli razvrščanje v skupine z Wardovo metodo in standardiziranimi spremenljivkami in dobili dve skupini. Nato smo uporabili t-test s skupinama glede na nizko oziroma visoko stopnjo razvitih kompetenc. Potrdili smo pozitivno povezanost med zadovoljstvom s študijskim programom in mnenjem študentov o razvoju kompetenc med študijem, kar smo preučili z enostranskim Pearsonovim korelacijskim koeficientom.
Zaključek: Večina študentov meni, da imajo kadrovske kompetence prisotne v večji meri. Izrazili so potrebo po dodatnem izobraževanju in usposabljanju na področju kadrovskih kompetenc. Študenti so ocenili, da program študija omogoča, da bodo pridobili oz. razvili kompetence za uspešno opravljanje nalog kadrovskega strokovnjaka.

Ključne besede: študij, kadrovske kompetence, kadrovski strokovnjak, razvoj kadrovskih kompetenc študentov

Christoph Maus

RWTH Aachen University, School of Business and Economics

Povzetek

Namen: Po postopni uvedbi učnih načrtov v poklicnih in višjih strokovnih šolah v Nemčiji (kot dela dualnega šolskega sistema), se je pričelo izvajati konkretne aktivnosti. Osnovni učni načrt pokriva področje poslovnega sveta v izobraževanju. Prenos omenjenega učnega področja v izobraževanje je naloga kurikularnih konferenc na ravni posameznih šol kar šolam omogoča precejšen manevrski prostor pri oblikovanju učnih vsebin. To pomeni, da lahko posamezne šole – kljub enaki kurikularni podlagi – izberejo različne poudarke vsebin. Z raziskavo predstavljamo povezanost heterogenih poslovnih učnih vsebin in osebnostnih lastnosti kompetentnih učiteljev.
Pristop in metodologija: Za oceno pomembnosti posameznih vsebin učnih načrtov, smo izvedli spletno anketo med učitelji ekonomsko-komercialnega področja. Anketiranci so ocenjevali relevantnost opisnih trditev o pomenu posameznih tem oziroma vsebin.
Rezultati: Ugotovitve kažejo na povezanost med pomembnostjo ekonomskih vsebin in osebnimi izkušnjami učiteljev znotraj akademske discipline, saj sta ocena pomembnosti vsebin in osebne izkušnje ter znanje učiteljev močno povezana.
Zaključek: Spremembe na področju učnih vsebin posameznih poklicnih in višjih strokovnih šol kažejo, da so človeški dejavniki izjemno pomembni pri poučevanju. Poleg (nujne) heterogenosti učnih vsebin nas omenjeni dejavniki peljejo do zmanjševanja obsega ekonomskih vsebin.

Ključne besede: izobraževanje, izobraževalni program, učna področja, institucija, razvoj kadrov,

Kosovka Ognjenović

Institute of Economic Sciences, 12 Zmaj Jovina Str., 11000 Belgrade, Serbia

Povzetek

Ozadje: V članku preučujemo učinke štirih skupin dejavnikov organizacijske uspešnosti: upravljanja človeških virov, finančnih in poslovnih kazalnikov, lokacije ter značilnosti podjetij. S pomočjo izbrane literature smo potrdili, da podoben nabor dejavnikov s svojimi pozitivnimi učinki na organizacijsko uspešnost, lahko pomembno izboljša konkurenčnost podjetij.
Metode: Empirična analiza je bila izvedena s pomočjo podatkov podjetij, ki poslujejo v Srbiji. Uporabili smo dva statistična modela. Urejeni model probit smo uporabili za ugotavljanje organizacijske uspešnosti, standardni binarni probit model pa kot odločitveni model o pomenu integracije HRM oddelka v organizacijsko strukturo. S statističnimi metodami smo ocenili ujemanje obeh modelov.
Rezultati: Rezultati raziskave kažejo, da imajo optimizacija števila zaposlenih, prodaje in prihodkov, starost podjetja, večje povpraševanje na trgu in konkurenčno okolje, kot tudi „prave odločitve“ vrhovnega vodstva signifikantno pozitivne učinke na povečanje organizacijske uspešnosti. Vpliva usposabljanja na delovnem mestu na povečanje organizacijske uspešnosti, z raziskavo nismo potrdili. V isti skupini dejavnikov so velikost podjetja, industrija in lokacija podjetja. Pomožni model kaže, da je večja verjetnost, da imajo v organizacijski strukturi HRM oddelke velika in srednje velika podjetja, podjetja z visoko stopnjo prihodkov, podjetja v zasebni lasti, tuja podjetja in tista, ki se nahajajo v prestolnici ali v bližini prestolnice.
Zaključki: Članek predstavi empirične ugotovitve, ki so pomembne za razumevanje v kolikšni meri usposabljanje, upravljanje človeških virov, kakor tudi nekateri drugi notranji in zunanji organizacijski in finančni dejavniki vplivajo na krepitev konkurenčne prednosti podjetij.

Ključne besede: usposabljanje; upravljanje s človeškimi viri; konkurenčnost; organizacija; zaposleni