Dejavniki globalne konkurenčnosti v državah Evropske unije v letih 2014 in 2017

Avtorji

  • Milja MARČETA Ministry of Education, Science and Sport, Masarykova 16, SI-1000 Ljubljana, Slovenia
  • Štefan BOJNEC University of Primorska, Faculty of Management, Cankarjeva 5, SI-6001 Koper, Slovenia

Povzetek

Ozadje in namen: Glavni namen raziskave je ugotoviti ključne dejavnike globalnega indeksa konkurenčnosti (GCI) v državah Evropske unije (EU-28) z vidika globalne konkurenčnosti države: institucije, makroekonomsko okolje, infrastruktura, visoko šolstvo, učinkovitost trga, velikost trga, tehnološka pripravljenost, inovacije in poslovna prefi­njenost. Metodologija: Članek raziskuje globalno konkurenčnost držav EU-28 z uporabo GCI v obdobjih 2014–2015 in 2017– 2018. Korelacijska analiza in regresijska analiza se uporabljata za testiranje postavljenih dveh hipotez. Rezultati: Empirični rezultati so potrdili postavljeni hipotezi, da je GCI zelo pomembno pozitivno povezan z inova­cijami in poslovno sofisticiranostjo, sodelovanjem med univerzami in industrijo v raziskavah in z razvojem grozdov. Zaključek: Raziskava prispeva k literaturi o svetovni konkurenčnosti s preučevanjem razmerja podindeksov kon­kurenčnosti držav EU-28. Poudarja na vpliv sodelovanja univerz in industrije pri raziskavah in razvoju grozdov z geografsko koncentracijo podjetij. Rezultati in ugotovitve so lahko pomembni za znanost, ekonomsko in raziskovalno politiko ter vodstvene prakse, ki povečujejo inovativnost in poslovno prefinjenost raziskav v sodelovanju podjetij, univerz, visokošolskih zavodov in odločevalcev. Implikacije raziskave so lahko pomembne za boljše razumevanje dejavnikov globalne konkurenčnosti držav EU-28. Ključne besede: konkurenčnost, gospodarske dejavnosti, indeks globalne konkurenčnosti, inovacije

Objavljeno

2020-02-01

Številka

Rubrike

Razprave