Let.47, Št.4 (2014)

Roger Clarke

Xamax Consultancy Pty Ltd, Canberra, Australia, and Australian National University, Canberra, and University of New South Wales, Sydney

Povzetek

Ozadje in namen: Izraz ‘družabni mediji’ pomeni grozd nalinijskih storitov, ki podpirajo človekovo interakcijo, razširjanje in skupno rabo vsebin. Sedanje storitve so izolirani otočki ali ‘ograjeni vrtički’ in temeljijo na poslovnem modelu, ki močno izrablja posameznike in njihove podatke.
Zasnova/metodologija/ pristop: V času med letoma 2012-13 je bilo narejenih več pregledov literature, ki so se nanašali na družabne medije, ki lahko imenujemo ‘potrošniško usmerjene’. Dobljena informacija je bila analizirana, upoštevajoč tudi rezultate avtorjevih predhodnih raziskav.
Rezultati: Identificirali smo značilnosti potrošniško usmerjenih družabnih medijev in ovir za delovanje in širšo uporabo teh medijev. S tem smo dobili osnovo, da predlagamo sredstva kako preseči te ovire. Identificirali smo ključne ovire za širjenje teh medijev in predlagali sredstva, kako bi lahko presegli te ovire.
Zaključek: Alternativni, k potrošniku usmerjeni pristop je možen, vključuje odprto arhitekturo, interoperabilnost in prenosljivost, poštene pogoje storitev in občutljivost glede zasebnosti.

Ključne besede: družabni mediji, storitve družabnih omrežij, interoperabilnost, pogoji storitve, zasebnost.

Urban Šebjan

University of Maribor, Faculty of Economics and Business, Razlagova 14, 2000 Maribor, Slovenia

Polona Tominc

University of Maribor, Faculty of Economics and Business, Razlagova 14, 2000 Maribor, Slovenia

Povzetek

Namen – Povečevanje števila zavarovalnic in intenzivnost konkuriranja na trgu zahteva raziskovanje uporabnikovega zaznavanja komponent zavarovalnih storitev in zavarovalnic. Cilj študije je bil proučiti konceptualni model in odnose med uporabnikovim zaznavanjem inovativnosti zavarovalnice, ugleda zavarovalnice, ustreznosti informacij o zavarovalni premiji in ustreznosti zavarovalnega kritja zavarovalnih storitev.
Metodologija – Raziskovalni model je bil testiran s pomočjo modeliranja s strukturnimi enačbami, na osnovi vzorca 200 slovenskih uporabnikov zavarovalnih storitev.
Rezultati – Rezultati raziskave so pokazali, da višja kot je zaznana inovativnost zavarovalnice, višji je zaznani ugled zavarovalnice. Ugotovili smo tudi, da se višji zaznani ugled zavarovalnice odraža v višji zaznani ustreznosti informacij o zavarovalnem kritju in zavarovalni premiji zavarovalnih storitev. Študija je še pokazala, da višja kot je zaznana ustreznost informacije o zavarovalni premiji, višja je zaznana ustreznost informacij o zavarovalnem kritju zavarovalnih storitev. Sklepne ugotovitve – Izvirnost znanstvenega prispevka se kaže v obravnavanju odnosa med zaznanim ugledom zavarovalnice, zaznano ustreznostjo informacij o zavarovalni premiji in zaznano ustreznostjo informacij o zavarovalnem kritju zavarovalnih storitev.

Ključne besede: zavarovalne storitve, inovativnost, ugled, zavarovalna premija, zavarovalno kritje

Annika M. M. Nordin

School of Health Sciences, Jönköping University

Torie Palm Ernsäter

Swedish Society of Nursing

Bo Bergman

Quality Sciences, Centre for Healthcare Improvement. Chalmers University of Technology

Povzetek

Ozadje in namen: Uporaba registrov kvalitete na Švedskem je hitro narasla: registri veljajo za koristne pri izboljšanju konkurenčnosti zdravstva. Register kvalitete je strukturirana zbirka informacij o pacientih, katere namen je izboljšati zdravstveno varstvo. Uvajanje registrov kvalitete v organizacijah zdravstvenega varstva predpostavlja, da zaposleni vedo, kako jih uporabljati za izboljšanje kvalitete. Vrzeli v znanju v zvezi z registri kvalitete zmanjšujejo možnosti, da bi jih uporabili pri izboljšanju kvalitete. Poglavitni namen tega članka je ugotoviti in raziskati vrzeli v znanju v zvezi z registri kvalitete. Nadaljnji namen je predlagati akcije s katerimi bi lahko zapolnili te vrzeli.
Metodologija/ pristop: V letu 2012 smo izvedli 50 delno strukturiranih telefonskih intervjujev in analizirali zbrane podatke s ciljem identificirati vrzeli v znanju.
Rezultati: Ugotovili smo pet vrzeli v znanju. Nekatere zdravstvene izobraževalne institucije poučujejo izboljševanje znanja, a imajo težave z vključitvijo registrov kvalitete kot resurs pri poučevanju. Registri kvalitete pa ne sodelujejo dovolj z izobraževalnimi inštitucijami in občinski sveti v splošnem ne zahtevajo, da se registri kvalitete vključijo v klinične izobraževalne praktikume.
Zaključek: Zdravstvene izobraževalne ustanove rabijo forume kjer bi lahko sodelovale in skupaj z drugimi proučile kako bi lahko znanje o registrih kvalitete vključili v izobraževanje. Nekateri pristopi se kažejo obetajoči.

Ključne besede: registri kvalitete, izboljšanje kvalitete, zdravstvo

Tatjana Dolinšek

Faculty of Commercial and Business Sciences, Lava 7, 3000 Celje, Slovenia

Polona Tominc

University of Maribor, Faculty of Economic and Business, Razlagova 14, 2000 Maribor

Andreja Lutar Skerbinjek

University of Maribor, Faculty of Economic and Business, Razlagova 14, 2000 Maribor

Povzetek

Ozadje in namen: S to raziskavo smo želeli ugotoviti kako pogosto se uporabniki poslužujejo spletnih strani za pridobivanje računovodskih informacij ter preučiti njihova stališča glede zanesljivosti, verodostojnosti, koristnosti in zadostnosti teh informacij. Hkrati pa smo želeli ugotoviti ali so ta pričakovanja skladna z dejanskim stanjem.
Metodologija/pristop: Raziskava je razdeljena na dva dela: v prvem smo proučili dejansko stanje glede spletnega računovodskega poročanja na primeru velikih slovenskih podjetji (n=110). V drugem delu pa smo z anketiranjem ugotavljali stališča uporabnikov (n=127) spletnega računovodskega poročanja. Ta pričakovanja uporabnikov smo nato primerjali z dejanskim stanjem in ugotavljali na katerih področjih prihaja do največjih razhajanj.
Rezultati: V raziskavi smo ugotovili, da 52,6 % podjetji na svoji spletni stani objavlja računovodske informacije in da se 40,2 % uporabnikov poslužuje teh informacij. Rezultati kažejo, da so anketiranci v povprečju najvišje ocenili koristnost računovodskih informacij, sledi zanesljivost, verodostojnost, najnižje pa so ocenili zadostnost.
Zaključek: Rezultati te raziskave lahko nudijo povratno informacijo podjetjem glede pričakovanj uporabnikov in to še posebej v primeru, ko so njihova pričakovanja večja od dejanskega stanja. V raziskavi smo ugotovili, da do teh razhajanj prihaja predvsem pri poročanju o finančnem stanju podjetja, saj uporabniki na spletnih straneh pogosto iščejo te informacije, vendar jih ne dobijo v zadostni meri.

Ključne besede: spletno računovodsko poročanje, pričakovanja uporabnikov, kazalnik IFR, računovodske informacije

Jana Hojnik

Faculty of Management, University of Primorska, Cankarjeva 5, 6000 Koper, Slovenia

Mitja Ruzzier

Faculty of Management, University of Primorska, Cankarjeva 5, 6000 Koper, Slovenia

Aleš Lipnik

University of Primorska, Science and Research Centre of Koper, Garibaldijeva 1, 6000 Koper, Slovenia

Povzetek

Namen: Eko inovacije zagotavljajo tako imenovano win-win situacijo, ko zmagata obe strani – v tem primeru podjetje in okolje. S tem si eko inovacije dodatno zvišujejo svoj pomen. Namen tega članka je prikazati/zagotoviti oris stanja dejavnosti vezanih na eko inovacije, na primeru podjetniških grozdov v regiji Jugovzhodne Evrope.
Metodologija: V članku so prikazani rezultati raziskave izvedene na vzorcu podjetniških grozdov, v 11 državah Jugovzhodne Evrope. Za pripravo pričujoče analize je bil pripravljen vprašalnik sestavljen iz osnovnih vprašanj, povezanih s posameznimi skupinami, s kombinacijo odprtih in zaprtih vprašnj. Cilj vprašalnika je bil pridobiti pregled nad podjetniškimi grozdi in dejavnostmi vezanimi na eko inovacije. Analiza podatkov je bila opravljena s preprostimi opisnimi statistikami.
Ugotovitve: Ugotovitve kažejo, da večina analiziranih podjetniških grozdov izvaja dejavnosti vezane na eko inovacije. Nadalje, rezultati kažejo, da je 40 podjetniških grozdov (od skupno 52) postavilo cilje vezane na podporo eko inovacijam v nacionalnih ali regionalnih programih. Tem sledi 35 podjetniških grozdov, kateri vključujejo cilje vezane na eko inovacije v svoji strategiji. Medtem ko je le 15 podjetniških grozdov primarno osredotočenih na eko inovacije. Obstoječe razlike v dejavnostih vezanih na eko inovacije nas skozi članek vodijo do diskusije zakaj se le te pojavljajo.
Originalnost: Če povzamemo vse ugotovitve pričujoče analize je potrebno najprej poudariti velike razlike v obravnavanih državah glede dejavnosti vezanih na eko inovacije. Te razlike so lahko tudi odraz nacionalnega/regionalnega razvoja, v smislu gospodarskih kazalcev, kot je BDP. Istočasno pa nudijo mnogo priložnosti za izboljšanje in izmenjavo dobrih praks.

Ključne besede: eko inovacije; podjetniški grozdi; regija Jugovzhodne Evrope

Polonca Kovač

University of Ljubljana, Faculty of Administration, Gosarjeva ulica 5, SI-1000 Ljubljana

Povzetek

Povzetek: Agencije so ena ključnih sodobnih oblik javnih organizacij, ki se razvijajo po celem svetu v okviru reform, usmerjenih v povečanje strokovnosti in racionalizacije javne uprave (JU). Države ustanavljajo javne agencije in nanje prenašajo javne naloge, da bi dosegle strokovno utemeljene namesto politično vodenih javnih politik in posledično njihovo večjo učinkovitost. Članek v tem smislu obravnava najpomembnejše strateške reformne dokumente v Sloveniji glede agencifikacije, z analizo na to področje nanašajočih se ciljev, rezultatov in razkoraka pri izvajanju.
Zasnova/metodologija/pristop: Raziskava je posvečena preučevanju vladnega pristopa k agencifikaciji kot ključnega vidika reforme JU. Analizira (1) poglavitne strateške dokumente o reformah JU glede javnih agencij v Sloveniji od srede devetdesetih let in (2) zaznave o implementaciji strukturne in managerske avtonomije kot deklariranega cilja agencifikacije. Uporabljene so različne, dopolnjujoče se raziskovalne metode, vključno z deskriptivno analizo, regijskimi primerjavami, strukturiranimi intervjuji med predstavniki agencij in resornih ministrstev ter analizo izbranih statističnih podatkov.
Rezultati: Kot izkazano z različnimi metoda proučevanja, je bila hipoteza o pretežnem doseganju ciljev strateških dokumentov o reformah JU na področju doseganja strukturne oziroma organizacijske avtonomije agencij potrjena. Toda za višjo stopnjo in druge oblike avtonomije je v reformnih strategijah nujna bolj podrobna razdelava agencifikacije.
Zaključek: Profesionalizacija slovenskih agencij je še trajajoč proces, zato je posebej značilna področna implementacijske vrzel. V bodoče je zato potrebna bolj dosledna reforma JU in agencifikacije kot preko sektorske politike. Le tako lahko dosežemo razvoj demokratične in učinkovite JU.

Ključne besede: reforme javne uprave; agencije; avtonomija; organizacija; management; Slovenija.

Jože Zupančič

• Fakhrul Zaman Abdullah, Fahad Bin Sultan University, College of Business and Management, Tabuk, Saudi Arabia
• Khalid Aboura, University of Dammam, College of Business Administration, Dammam, Saudi Arabia
• Roberto Biloslavo, University of Primorska, Faculty of Management, Koper, Slovenia
• Joanna Cygler, Warsaw School of Economics, Institute of Management, Warsaw, Poland
• Matej Černe, University of Ljubljana, Faculty of Economics, Ljubljana, Slovenia
• Mladen Čudanov, University of Belgrade, Faculty of Organizational Sciences, Beograd, Serbia
• Nina Đurica, Higher School of professional Studies, Beograd, Serbia
• Magali Girard, University of Montreal Hospital Research Centre, Montreal, Canada
• Boštjan Gomišček, University of Maribor, Faculty of Organizational Sciences, Kranj, Slovenia
• Nikola Gradojević, IÉSEG School of Management, Lille, France
• Athanasios Hadjimanolis, European University Cyprus,
• Department of Management & Marketing, Nicosia, Cyprus
• Matej Janežič, Institute of Chemistry, Ljubljana, Slovenia
• Norizan Mohd Kassim, UTM International Business School, Kuala Lumpur, Malaysia
• Erdem Kiliç, MEF University, Department of Economics, Istambul, Turkey
• Miroljub Kljajić, University of Maribor, Faculty of Organizational Sciences, Kranj, Slovenia
• Jure Kovač, University of Maribor, Faculty of Organizational Sciences, Kranj, Slovenia
• Matjaž Maletič, University of Maribor, Faculty of Organizational Sciences, Kranj, Slovenia
• Damjan Maletič, University of Maribor, Faculty of Organizational Sciences, Kranj, Slovenia
• Ivana Mamić Sačer, University of Zagreb, Faculty of Economics and Business, Zagreb, Croatia
• Miha Marič, University of Maribor, Faculty of Organizational Sciences, 4000, Slovenia
• Suzana Marković, University of Rijeka, Faculty of tourism and Hospitality Management, Rijeka, Croatia
• Grzegorz Michalski, Wroclaw University of Economics, Wroclaw, Poland
• Anna Michna, Technical University of Gliwice, Faculty of Organization and Management, Gliwice, Poland
• Monika Mynarska, Cardinal Stefan Wyszynski University, Warsaw, Poland
• Asha Nagendra, Symbiosis Institute of Management Studies (SIMS), Pune, India
• Juraj Nemec, Matej Bel University, Faculty of Economics, Banska Bystrica, Slovakia
• Aleš Novak, University of Maribor, Faculty of Organizational Sciences, Kranj, Slovenia
• Vesna Novak, University of Maribor, Faculty of Organizational Sciences, Kranj, Slovenia
• Sjors Overman, Radbout University, Nijmegen School of Management, Nijmegen, Netherlands
• Milan Pagon, Zayed University, Dubai, United Arab Emirates
• Ivica Pervan, University of Split, Faculty of Economics, Split, Croatia
• Vladislav Rajkovič, University of Maribor, Faculty of Organizational Science, Kranj, Slovenia
• Geetha Ranmuthugala, The University of Queensland, Rural Clinical School, Toowoomba, Australia
• Kylli Sarapuu, Tallinn University of Technology, Department of Public Administration, Tallin, Estonia
• Marjan Senegačnik, University of Maribor, Faculty of Organizational Sciences, Kranj, Slovenia
• Dalia Susniene, Kaunas University of Technology, Panevezys Institute, Panevezys, Lithuania
• Andrej Škraba, University of Maribor, Faculty of Organizational Sciences, Kranj, Slovenia
• Branislav Šmitek, University of Maribor, Faculty of Organizational Sciences, Kranj, Slovenia
• David Špaček, Masaryk University, Faculty of Economics and Administration, Brno, Czech Republic
• Judit Takács, Institute of Sociology of the Hungarian Academy of Sciences, Budapest, Hungary
• Ivan Todorović, University of Belgrade, Faculty of Organizational Sciences, Beograd, Serbia
• Marko Urh, University of Maribor, Faculty of Organizational Sciences, Kranj, Slovenia
• Arnošt Veselý, Charles University in Prague, Faculty of Social Sciences, Prague, Czech Republic
• Janja Vuga, University of Ljubljana, Faculty of Social Sciences, Ljubljana, Slovenia
• Yi-Hsien Wang, Chinese Culture University, Dept. Banking & Finance, Taipei, Taiwan
• Gerhard Wilhelm Weber, Middle East Technical University (ODTÜ), Institute of Applied Mathematics (UME), Ankara, Turkey
• Borut Werber, University of Maribor, Faculty of Organizational Sciences, Kranj, Slovenia
• Markus Westner, OTH Regensburg, Faculty of information Systems and Informatics, Regensburg, Germany
• Justyna Witkowska, University of Warmia and Mazury in Olsztyn, Faculty of Economic Sciences, Olsztyn, Poland
• Anja Žnidaršič, University of Maribor, Faculty of Organizational Sciences, Kranj, Slovenia