Let.48, Št.4 (2015)

Joanna Cygler

Warsaw School of Economics, Institute of Management, 162 Niepodległości, 02-554 Warsaw, Poland

Katarzyna Dębkowska

Bialystok University of Technology, Faculty of Management, 2 Tarasiuka, 16-001 Kleosin, Poland

Povzetek

Ozadje in cilj: Članek predstavi empirično analizo o vrednosti in pomenu značilnosti partnerjev, katerih medsebojni odnos je kombinacija sodelovanja in konkurence (ang. coopetitors). Osredotočen je na značilnosti, ki ustvarjajo znaten skupni korporativni dobiček. Pri analizi smo upoštevali štiri glavne atribute konkurentov: velikost, geografsko področje, tržni in tehnološki položaj. Raziskava vključuje tudi Porter-jevo vrednostno verigo.
Metodologija in pristop: Raziskava je bila opravljena na vzorcu 235 visokotehnoloških podjetij, ki delujejo na Poljskem in so vključena v tekmovanje in sodelovanje. Vzorec je reprezentativen. Podatki so bili zbrani na intervjujih z vodilnimi managerji ali lastniki. Raziskava uporablja metodo klasifikacijskih dreves; ta metoda uporablja diagrame tako, da zaporedoma deli proučevani podatkovni prostor v razrede (prostore) s podobnimi lastnostmi. Učinek tekmovanja in sodelovanja, vključno z njegovimi različicami, kot so ga ocenila podjetja sodelujoča v raziskavi, je služil kot kvalitativna neodvisna spremenljivka. Štirje atributi podjetij v tekmovanju in sodelovanju in njihove variante so bili uporabljene kot pojasnjevalne spremenljivke (prediktorji), ki vplivajo na oceno sodelovanja.
Rezultati: Rezultati raziskave so pokazali potrebo po izboru natančnega profila partnerja pri tekmovanju in sodelovwanju. Pomen vsakega od štirih atributov je lahko različen, odvisno področja sodelovanja s partnerjem. Vrednost vseh atributov konkurentov je tudi lahko različna, glede na področje sodelovanja. Profil izbranega partnerja za tekmovanje in sodelovanje glede na štiri analizirane lastnosti lahko postane spodbuda za ustvarjanje prednosti in koristi na enem področju, medtem ko je v drugem prostoru lahko postane ovira.
Zaključek: Izbira partnerja za tekmovanje in sodelovanje je bila do sedaj obravnavana splošno, ne da bi natančno proučili specifične potrebe in področje sodelovanja med partnerjema. Izbira ustreznega profila partnerja za tekmovanje in sodelovanje omogoča zmanjšati stroške pri iskanju ustreznega kandidata za tekmovanje in sodelovanje in management odnosov.

Ključne besede: tekmovanje in sodelovanje, učinek, atribut, klasifikacijska drevesa

Marjetka Troha

Lekšan d.o.o. Bloška Polica 8, SI-1384 Grahovo, Slovenia

Žiga Čepar

University of Primorska, Faculty of Management, Cankarjeva 5, SI-6000 Koper, Slovenia

Povzetek

Namen: Namen raziskave je proučiti vpliv staranja prebivalstva na brezposelnost in podjetniško aktivnost v Sloveniji, saj je to eden od pomembnejših problemov v starajoči se Evropi, ki ima številne posledice tako za ekonomsko kakor tudi za neekonomsko blaginjo.
Zgradba in metodologija: Najprej predstavljamo fenomen staranja prebivalstva ter pregled literature o vplivu staranja prebivalstva na brezposelnost in podjetniško aktivnost. Nato na presečnih podatkih po slovenskih občinah izvedemo multiplo regresijsko analizo. Uporabljeni so sekundarni podatki, zbrani iz statističnih baz Statističnega urada Republike Slovenije ter Zavoda Republike Slovenije za zaposlovanje o demografskih in ekonomskih spremenljivkah po 210 občinah za leto 2009.
Rezultati: Rezultati regresijske analize potrjujejo našo prvo hipotezo. Občine z višjim indeksom staranje ter višjo povprečno starostjo imajo tudi višjo registrirano stopnjo brezposelnosti. Če je indeks staranja (povprečna starost) višji(višja) za 1%, je stopnja registrirane brezposelnosti višja v povprečju za 0,532% do 0,670% (za 2,431% do 3,379%) ob ostalih nespremenjenih pogojih. Naša regresijska analiza potrjuje tudi našo drugo hipotezo. Občine z višjo povprečno starostjo imajo tudi manjše število podjetij na 100 prebivalcev. Če je povprečna starost višja za 1% (za 1 leto), je število podjetij na 100 prebivalcev nižje v povprečju za 1,7% (za 0,182 podjetja) ob ostalih nespremenjenih pogojih.
Zaključek: Sklenemo lahko, da staranje prebivalstva, brez ustreznih ukrepov posledično vodi v nižjo ekonomsko blaginjo. To pa dodatno izpostavlja pomen ustrezne demografske in socialne politike pri vodenju politike trga dela.

Ključne besede: brezposelnost; podjetništvo; staranje prebivalstva; trg dela; slovenske občine

Tatjana Kitić Jaklić

General Medical Practice Activities of the Gorenjska Region, Kranj Community Health Centre, Gosposvetska ulica 10, 4000 Kranj, Slovenia

Jure Kovač

University of Maribor, Faculty of Organizational Sciences, Kidričeva cesta 55a, 4000 Kranj, Slovenia

Povzetek

Uvod in namen: Sodobno okolje zahteva od organizacij (tako profitnih kot neprofitnih) nenehno usklajevanje modela organiziranosti s spremembami v okolju ter lastnim videnjem in strategijo nadaljnjega razvoja. Organiziranost nujne medicinske pomoči (NMP) je v tem trenutku v Sloveniji izredno aktualna tema, saj na nacionalni ravni teče projekt, katerega namen je vzpostavitev nove organiziranosti te službe. V članku bomo prikazali analizo vpliva dejavnikov okolja na področju števila in vrste obravnav v službi NMP ter prikazali napoved trendov za to dejavnost, in sicer na primeru ene od regij v Sloveniji. To predstavlja začetno fazo procesa strateškega načrtovanja omenjene dejavnosti in s tem izhodišče za oblikovanje organizacijskega modela te službe.
Metode: V članku je prikazana analiza dejavnikov okolja, ki vplivajo na oblikovanje organizacijskega modela NMP, kar bo opravljeno na primeru ene geografske regije v Sloveniji. Uporabljeni podatki obsegajo časovno obdobje od leta 2002 do 2014. Pri analizi je bilo uporabljeno programsko orodje STATA 13.0. Za namen napovedovanja trenda petletnega obdobja smo uporabili statistični paket RStudio in knjižnico Forecast avtorja Hyndmana, ker knjižnica vsebuje algoritme za napoved univariatnih časovnih vrst vključno z eksponentnim glajenjem s pomočjo prostorskih modelov in avtomatizirano ARIMA modeliranje.
Rezultati: Z raziskavo smo potrdili zvezo med dejavniki okolja in stopnjo naraščanja potreb po storitvah službe NMP. Kot ključni dejavnik okolja, ki povečuje potrebo po storitvah NMP, je bila potrjena starostna struktura prebivalstva. Na tej osnovi smo oblikovali model predvidevanja rasti po obsegu dejavnosti NMP.
Zaključek: V raziskavi so bili ugotovljeni nekateri pomembni elementi, ki jih je neobhodno potrebno upoštevati pri formiranju mreže službe NMP na predbolnišnični ravni. Staranje prebivalstva se je izkazalo kot ključni dejavnik okolja. Skladno z napovedjo trendov je tudi za prihodnost mogoče pričakovati povečanje obremenitev na področju dejavnosti NMP.

Ključne besede: strateško načrtovanje, predvidevanje, trendi, nujna medicinska pomoč, organizacijski model

Marjeta Marolt

University of Maribor, Faculty of Organizational Sciences, Kidričeva cesta 55a, 4000 Kranj, Slovenia

Andreja Pucihar

University of Maribor, Faculty of Organizational Sciences, Kidričeva cesta 55a, 4000 Kranj, Slovenia

Hans-Dieter Zimmermann

FHS St. Gallen, University of Applied Sciences, St. Gallen, Switzerland

Povzetek

Ozadje in namen: Družbeno upravljanje odnosov s strankami (družbeni CRM) je dokaj nov pristop, ki temelji na uporabi družbenih medijev pri upravljanju odnosov s strankami. Kljub prednostim, ki jih družbeni CRM prinaša, se mnoge organizacije šele spoznavajo s tem pristopom. Da organizacije ne bi uporabljale družbenih medijev samo za namen tržnega komuniciranja, temveč tudi za namen prodaje in poprodajnih aktivnostih, se morajo le-te zavedati dejavnikov, ki vplivajo na sprejetje družbenega CRM-ja in posledice sprejetja družbenega CRM-ja. Namen tega prispevka je podati pregled ugotovitev raziskav na področju sprejetja družbenega CRM-ja s poudarkom na dejavnikih in posledicah sprejetja.
Metodologija: Da bi zagotoviti čim bolj celovit pogled nad sprejetjem družbenega CRM-ja, smo k pregledu literature pristopili sistematično. Iskali smo po prosto dostopnih podatkovnih bazah in zbornikih najbolj znanih konferenc s področij informacijskih sistemov in marketinga. Ugotovitve relevantnih prispevkov smo razvrstili v tri skupine: obseg sprejetja družbenega CRM-ja; dejavniki, ki vplivajo na sprejetje družbenega CRM-ja; posledice sprejetja družbenega CRM-ja.
Rezultati: Kljub porastu literature zaradi aktualnosti področja, večina prispevkov družbeni CRM obravnava teoretično in podaja konceptualne modele. Zato ugotavljamo, da je potrebno modele empirično preveriti.
Zaključek: Naše ugotovitve so potrdile, da mnogi raziskovalci pri raziskovanju področja sprejetja družbenega CRMja in njegovega vpliva na uspešnost poslovanja temeljijo na obstoječih teorijah in konceptih tradicionalnega CRM-ja. Kljub temu raziskovalci ugotavljajo pomanjkljivosti njihovih modelov in predlagajo nadaljnje prilagoditve oziroma razširitve teh modelov.

Ključne besede: družbeni CRM; obseg sprejetja; dejavniki; posledice sprejetja

Adeyinka Tella

University of Ilorin, Department of Library and Information Science, Nigeria

Isah Abdulmumin

University of Ilorin, Department of Library and Information Science, Nigeria

Povzetek

Ozadje in namen: Številne organizacije uporabljajo e-plačilne sisteme; njihova učinkovitost pa je različna, še posebej, kadar so uporabljeni v različnih okoljih. Univerza v Ilorinu kot izobraževalna organizacija je začela uporabljati e-plačilni sistem v letu 2010 in do zdaj ni bila narejena nobena študija, ki bi preučila zadovoljstvo njegovih uporabnikov. Namen študije je proučiti zadovoljstvo uporabnikov z e-plačilnega sistema na Univerzi v Ilorinu.
Zasnova / Metodologija. Vzorec 260 akademskih in ne-akademskega delavcev smo izbrali med zaposlenimi šestih fakultet univerze. Podatki so bili zbrani s uporabo vprašalnika, ki je bil razvit prav v ta namen. Usmeritev študije je bila postavljena s petimi raziskovalnimi vprašanji.
Rezultati: Anketiranci so v 93,5% ustrezno zadovoljni, zadovoljni in zmerno zadovoljni, medtem ko je le (6,5%) vprašanih so bili manj zadovoljni in nezadovoljni. Uporabniki so bili najbolj zadovoljni z zaznano hitrostjo, sledijo varnost sistema, sledljivost in udobje. Obstaja visoka korelacija med celotno značilnostmi e-plačil (zaznava hitrost, varnost, anonimnost, sledljivost, zaznana enostavnost plačila, in priročnost); vseh šest dejavnikov skupaj napoveduje zadovoljstva uporabnikov sistema. Največ k zadovoljstvu uporabnikov prispeva zaznana hitrost.
Zaključek: Študija je ugotovila, da je velik odstotek anketirancev (93,5%) zadovoljnih z e-plačilnim sistemom. Mogoče pa ga je še izboljšati tako, in s tem še povečati delež zadovoljnih.

Ključne besede: zadovoljstvo uporabnikov, e-poslovanje, elektronski plačilni sistem (EPS), plača, univerza

Barbara Donik

University of Maribor, Faculty of Health Sciences, Žitna 15, 2000 Maribor, Slovenia

Majda Pajnkihar

University of Maribor, Faculty of Health Sciences, Žitna 15, 2000 Maribor, Slovenia

Mojca Bernik

University of Maribor, Faculty of Organizational Sciences, Kidričeva cesta 55a, 4000 Kranj, Slovenia

Povzetek

Ozadje: Visokošolske inštitucije se srečujejo s problemom spremljanja zaposljivosti dipomantov zdravstvene nege in vzpostavitvijo izbranih mehanizmov, ki bi jim omogočili prehod iz izobraževalnega v delovno okolje. Namen članka je prikazati zaposljivost diplomantov zdravstvene nege s pomočjo samoocene njihovih kompetenc v zadnjem študijskem letu in ugotoviti povezanost med oceno kompetenc delodajalcev, samooceno kompetenc študentov in uspešnostjo pri študiju.
Metode: Anketni vprašalnik je bil razdeljen med študente zadnjega letnika zdravstvene nege rednega in izrednega študija. Raziskava je bila izvedena na petih fakultetah za zdravstvo in zdravstvene nege v Sloveniji in med delodajalci (zdravstvene inštitucije), ki zaposlujejo diplomante zdravstvene nege. Raziskovali smo kompetence, ki si jih študentje pridobijo med študijem in kompetence, za katere delodajalci pričakujejo, da jih bodo diplomanti zdravstvene nege ob končanem študiju imeli. V vzorec je bilo vključenih 485 študentov. 194 pravilno izpolnjenih anketnih vprašalnikov je bilo vrnjenih, kar predstavlja 40 % odzivnost. Za združevanje kompetenc smo uporabili Kolmogorov-Smirnov test. S pomočjo Mann-Whitneyjevega in Wilkinsonovega rang testa smo ugotavljali statistično pomembne razlike med
posameznimi spremenljivkami. Za ugotavljanje povezanosti dveh spremenljivk smo uporabili Spearmanov koeficient korelacije.
Rezultati: Mann-Whitney in Wilkinsonov rang test sta pokazala, da delodajalci v povprečju višje ocenjujejo dejanske in zahtevane kompetence kot študenti zdravstvene nege, pri čemer so razlike statistično pomembne. S pomočjo Spearmanovega koeficienta korelacije je bilo ugotovljeno, da obstaja med spremeljivkama “povprečna ocena” in “kompetence” šibka povezanost, ki je statistično značilna.
Zaključek: Rezultati raziskave so pokazali, da je nujno stalno spremljanje splošnih in specifičnih kompetenc študentov skupaj s periodičnim preverjanjem zahtevanih kompetenc s strani delodajalcev. Potrebno je spremljanje zahtev trga dela v smislu stalnega povezovanja z delodajalci, ki lahko posredujejo potrebe po specifičnem znanju.

Ključne besede: zaposljivost, diplomanti zdravstvene nege, kompetence, trg dela

Jože Zupančič

University of Maribor

Povzetek

Fakhrul Zaman Abdullah, Fahad Bin Sultan University, College of Business and Management, Tabuk, Saudi Arabia

Khalid Aboura, University of Dammam, College of Business Administration, Damman, Saudi Arabia

Andrew A. Adams, Meiji University, Graduate School of Business Administration, Tokyo, Japan

Klara Antlova, Technical University of Liberec, Faculty of Economics, Liberec, Czech Republic

Łukasz Arendt, University of Lodz, Faculty of Economics and Sociology, Lodz, Poland

Alireza Aslani, University of Tehran, Faculty of New Sciences and Technology, Tehran, Iran

Emira Bečić, Ministry of Science, Education and Sports, Zagreb, Croatia

Mojca Bernik, University of Maribor, Faculty of Organizational Sciences, Kranj, Slovenia

Mahdi Bohlouli, University of Siegen, Faculty of Natural Sciences and Engineering, Siegen, Germany

Lucie Böhmová, University of Economics, Prague, Faculty of Informatics and Statistics, Prague, Czech Republic

Vesna Bosilj Vukšić, University of Zagreb, Faculty of Economics and Business, Zagreb, Croatia

Zita Bošnjak, University of Novi Sad, Faculty of Economics in Subotica, Serbia

Javier F. Boyas, The University of Mississippi, School of Applied Sciences, University, MS 38677, USA

Brendan Burchell, University of Cambridge, Department of Sociology, Cambridge, UK

Bernard Casey, University of Warwick, Institute for Employment Research and London School of Economics, UK

Katarzyna Cheba, Westpomeranian University of Technology, Szczecin, Poland

Jan Čapek, Masaryk University, Faculty of Economics and Administration, Brno, Czech Republic

Mladen Čudanov, University of Belgrade, Faculty of Organizational Sciences, Beograd, Serbia

José María Fernández-Crehuet, Technical University of Madrid, Department of Organization, Engineering, Business Administration and Statistics, Madrid, Spain

Lidia Galabova, Technical University Sofia, Department of Economics, Industrial Engineering and Management, Sofia, Bulgaria

Bartłomiej Gawin, University of Gdansk, Department of Business Informatics, Sopot, Poland

Boštjan Gomišček, University of Maribor, Faculty of Organizational Sciences, Kranj, Slovenia

Edward Granter, University of Manchester, Manchester Business School, Manchester, UK

Vladimiras Gražulis, Mykolas Romeris University, Faculty of Politics and Management, Vilnius, Lithuania

Marta Gross, University of Warmia and Mazury, Faculty of Geodesy, Geospatial and Civil Engineering, Olsztyn, Poland

Jonas Hedman, Copenhagen Business School, Department of IT Management, Copenhagen, Denmark

Miroljub Ignjatović, University of Ljubljana, Faculty of Social Sciences, Ljubljana, Slovenia

Dejan Ilić, Faculty of Strategic and Operational Management, Belgrade, Serbia

Mojca Indihar Štemberger, University of Ljubljana, Faculty of Economics, Ljubljana, Slovenia

Eva Jereb, University of Maribor, Faculty of Organizational Sciences, Kranj, Slovenia

Mojca Juriševič, University of Ljubljana, Faculty of Education, Ljubljana, Slovenia

Marija Kaštelan Mrak, University of Rijeka, Faculty of Economics, Rijeka, Croatia

Richard Kemp, Kemp IT Law, London, UK

Miroljub Kljajić, University of Maribor, Faculty of Organizational Sciences, Kranj, Slovenia

Jure Kovač, University of Maribor, Faculty of Organizational Sciences, Kranj, Slovenia

Tatjana Kovač, Faculty of Commercial and Business Sciences, Celje, Slovenia

Tatjana Kozjek, University of Ljubljana, Faculty of Administration, Ljubljana, Slovenia

Konrad Kułakowski, AGH University of Science and Technology, Department of Applied Computer Science, Krakow, Poland

Aleksandra Labus, University of Belgrade, Faculty of Organizational Sciences, Beograd, Serbia

Violet Lazarevic, Monash University, Monash Business School, Melbourne, Australia

Gregor Lenart, University of Maribor, Faculty of Organizational Sciences, Kranj, Slovenia

Liudmila Lobanova, Vilnius Gediminas Technical University, Department of International Economics and Management, Vilnius, Lithuania

Matjaž Maletič, University of Maribor, Faculty of Organizational Sciences, Kranj, Slovenia

Damjan Maletič, University of Maribor, Faculty of Organizational Sciences, Kranj, Slovenia

Miha Marič, University of Maribor, Faculty of Organizational Sciences, Kranj, Slovenia

Janko Marovt, University of Maribor, Faculty of Economics and Commerce, Maribor, Slovenia

Miloš Maryška, Prague University of Economic, Department of Information Technologies, Prague, Czech Republic

Renata Mekovec, University of Zagreb, Faculty of Organization and Informatics, Varaždin, Croatia

Bożena Mielczarek, Wrocław University of Technology, Institute of Organization and Management, Wroclaw, Poland

Katja Mihelič, University of Ljubljana, Faculty of Economics, Ljubljana, Slovenia

Veselina Milanova, University of St. Gallen, Institute of Insurance Economics, St. Gallen, Switzerland

Monika Mynarska, Cardinal Stefan Wyszynski University, Warsaw, Poland

Valentinas Navickas, Kaunas University of Technology, Faculty of Economics and Management, Kaunas, Lithuania

Juraj Nemec, Masaryk University, Faculty of Economics and Administration, Brno, Czech Republic

Marian Niedźwiedziński, University of Lodz, Faculty of Economics and Sociology, Lodz, Poland

Aleš Novak, University of Maribor, Faculty of Organizational Sciences, Kranj, Slovenia

Vesna Novak, University of Maribor, Faculty of Organizational Sciences, Kranj, Slovenia

Chidiebere Ogbonnaya, University of East Anglia, Faculty of Social Sciences, Norwich, UK

Yasmin Ortiga, Nanyang Technological University, Singapore

Sirous Panahi, Iran University of Medical Sciences, Tehran, Iran

József Poór, Szent István University, Faculty of Economics and Social Sciences, Gödöllő, Hungary

Vojko Potočan, University of Maribor, Faculty of Economics and Commerce, Maribor, Slovenia

Tomasz Rachwał, Pedagogical University of Cracow, Institute of Geography, Kraków, Poland

Vesela Radović, EDUCONS University, Faculty of Applied Security, Sremska Kamenica, Serbia

Vladislav Rajkovič, University of Maribor, Faculty of Organizational Sciences, Kranj, Slovenia

Daniel Rauhut, Norwegian Institute for Urban and Regional Research (NIBR), Oslo, Norway

Vasja Roblek, University of Primorska, Faculty of Management, Koper, Slovenia

Külli Sarapuu, Ragnar Nurkse School of Innovation and Governance, Faculty of Social Sciences, Tallinn, Estonia

Shulagna Sarkar, Institute of Public Enterprise, Osmania University Campus, Hdyerabad, India

Marjan Senegačnik, University of Maribor, Faculty of Organizational Sciences, Kranj, Slovenia

Vinita Sinha, Symbiosis Centre for Management and Human Resource Development, Pune, India

Brigite Skela Savič, Faculty of Health Care Jesenice, Slovenia

Zdenek Smutny, University of Economics, Faculty of Informatics and Statistics, Prague, Czech Republic

Rimantas Stašys, Klaipeda University, Department of Management, Klaipeda, Lithuania

Simona Sternad Zabukovšek, University of Maribor, Faculty of Economics and Commerce, Maribor, Slovenia

František Sudzina, Aalborg University, Faculty of Social Sciences, Aalborg, Denmark

Maria Svidronova, Matej Bel University, Faculty of Economics, Banska Bystrica, Slovakia

Jana Syrovatkova, University of Business, Prague, Czech Republic

Maruška Šubic Kovač, University of Ljubljana, Faculty of Civil and Geodetic Engineering, Ljubljana, Slovenia

Adeyinka Tella, University of Ilorin, Department of Library and Information Science, Ilorin, Nigeria

Marek Tomaszewski, University of Zielona Góra, Faculty of Economics and Management, Zielona Góra, Poland

Olga Troitschanskaia, Johannes Gutenberg University, Mainz, Germany

Alessandro Vizzarri, University of Tor Vergata, Department of Enterprise Engineering, Rome, Italy

Wan Khairuzzaman Wan Ismail, Universiti Teknologi, Kuala Lumpur UTM International Business School, Kuala

Lumpur, Malaysia & College of Business Administration, Jazan University, Kingdom of Saudi Arabia

Gerhard Wilhelm Weber, Middle East Technical University (ODTÜ), Institute of Applied Mathematics (UME), Ankara, Turkey

Georg Weichhart, PROFACTOR GmbH, Steyr-Gleink, Austria

Borut Werber, University of Maribor, Faculty of Organizational Sciences, Kranj, Slovenia

Ewa Ziemba, University of Economics in Katowice, Institute of Business Information Systems, Katowice, Poland

Borut Zupančič, University of Ljubljana, Faculty of Electrical Engineering, Ljubljana, Slovenia

Anja Žnidaršič, University of Maribor, Faculty of Organizational Sciences, Kranj, Slovenia