Let.49, Št.1 (2016)

Rok Pintar

University of Maribor, Faculty of Organizational Sciences, Kidričeva cesta 55a, 4000 Kranj, Slovenia

Eva Jereb

University of Maribor, Faculty of Organizational Sciences, Kidričeva cesta 55a, 4000 Kranj, Slovenia

Mladen Čudanov

University of Belgrade, Faculty of Organizational Sciences, Jove Ilića 154, 11000 Belgrade, Serbia

Marko Urh

University of Maribor, Faculty of Organizational Sciences, Kidričeva cesta 55a, 4000 Kranj, Slovenia

Povzetek

Ozadje in namen: V znanstvenem prispevku analiziramo interes potencialnih uporabnikov za učenje na področju valutnega trgovanja (forex, FX). Namen članka je a) predstaviti valutno trgovanje, b) predstaviti različne možnosti, metode in pristope k učenju za izobraževanje valutnega trgovanja, c) predstaviti rezultate raziskave, ki izraža interes potencialnih uporabnikov za učenje na področju valutnega trgovanja.
Metodologija: Za zbiranje podatkov smo uporabili spletni vprašalnik. Vzorec, ki smo ga zajeli v raziskavi vsebuje socialno-demografske spremenljivke (spol, starost, delovni status, odnos status, finančno stanje kreditnih in stopnjo izobrazbe). S pomočjo opisne statistike, t-testov, testa homogenosti varianc in testa ANOVA smo ocenili interes ljudi za učenje na področju valutnega trgovanja.
Rezultati: Ugotovili smo, da obstaja interes za učenje iz valutnega trgovanja, predvsem pri mlajših ljudeh (< 30 let), katerih najljubši učni pristop je e-izobraževanje. Pridobivanje in posedovanje pravih informacij je najmočnejši motivacijski dejavnik za učenje med uporabniki valutnega trgovanja, medtem ko je najmočnejši odvračajoči dejavnik, slabo predznanje o samem trgovanju.
Zaključek: z razvojem e-izobraževanja, izobraževanje uporabnikov na področju valutnega trgovanja postaja vse bolj razširjeno in priljubljeno.

Ključne besede: valutno trgovanje, forex, e-izobraževanje

Alenka Baggia

University of Maribor, Faculty of Organizational Sciences, Kidričeva cesta 55a, 4000 Kranj, Slovenia

Alenka Brezavšček

University of Maribor, Faculty of Organizational Sciences, Kidričeva cesta 55a, 4000 Kranj, Slovenia

Matjaž Maletič

University of Maribor, Faculty of Organizational Sciences, Kidričeva cesta 55a, 4000 Kranj, Slovenia

Petra Šparl

University of Maribor, Faculty of Organizational Sciences, Kidričeva cesta 55a, 4000 Kranj, Slovenia

Hendry Raharjo

Chalmers University of Technology, Department of Technology Management and Economics

Anja Žnidaršič

University of Maribor, Faculty of Organizational Sciences

Povzetek

Izhodišča: Raziskava se osredotoča na uporabo informacijskih sistemov za podporo doseganja trajnostnih načel, poznanih kot »zeleni IS«. Zeleni IS predstavljajo priložnost, da podjetja delujejo proaktivno v smislu ohranjanja okolja ter nudijo pomoč pri obvladovanju globalnih klimatskih sprememb ter reševanju ostalih okoljskih problemov.
Namen: Z raziskavo želimo oceniti stopnjo ozaveščenosti o uporabi in sprejetju zelenih IS med managerji v slovenskih podjetjih.
Metode: Empirične podatke smo pridobili s pomočjo obsežne raziskave med vodilnimi managerji slovenskih podjetij. Za analizo raziskovalnih vprašanj je bilo uporabljenih več statističnih metod (kot na primer t-test, analiza variance in multipla linearna regresija).
Rezultati: Ugotovitve kažejo, da na razlike v odnosu do uporabe zelenih IS v podjetjih vplivajo institucionalni mehanizmi. Tako na primer podjetja, ki se ponašajo z najmanj enim trajnostno naravnanim certifikatom, kažejo večjo pripravljenost, da bi svojo trajnostno naravnanost nadgradili z uporabo zelenih IS. Rezultati regresijske analize kažejo, da imajo institucionalni mimetični dejavniki in notranji okoljski dejavniki pozitiven vpliv na pripravljenost za uporabo zelenih IS v podjetju.
Zaključki: Glavna ugotovitev raziskave je, da imajo notranji okoljski dejavniki največji vpliv na pripravljenost za uporabo in uvedbo zelenih IS. Prav tako ima pomemben vpliv pri pripravljenosti za uporabo zelenih IS kultura in odnos managerjev in zaposlenih. Dejansko podjetja, ki nimajo dejanskega namena izboljšati svojega okoljskega vpliva, ter zelene IS uvedejo v svoje poslovanje samo za pridobitev priznanja s strani zunanjih deležnikov, ne morejo zagotoviti trajnostno naravnanih izboljšav na področju ravnanja z okoljem.

Ključne besede: zeleni informacijski sistem, trajnostna naravnanost, okolje, informacijski sistem

Urban Šebjan

Faculty of Economics and Business, University of Maribor, Razlagova 14, 2000 Maribor, Slovenia

Samo Bobek

Faculty of Economics and Business, University of Maribor, Razlagova 14, 2000 Maribor, Slovenia

Polona Tominc

Faculty of Economics and Business, University of Maribor, Razlagova 14, 2000 Maribor, Slovenia

Povzetek

Ozadje in namen: Informacijska rešitev analitičnega upravljanja s strankami (aCRM IR) zajema med drugim uporabo analitičnih orodij, ki zaradi potrebe organizacij po znanju strank in upravljanju masivnih podatkov, pridobivajo na vse večji veljavi. Zato je bil cilj raziskave ugotoviti, kako naravnanost organizacije (procesna, inovativna in tehnološka) kot kritični organizacijski dejavnik vpliva na odnos do uporabe analitičnih orodij aCRM IR.
Zasnova/metodologija/pristop: Za merjenje naravnanosti organizacije (procesna, inovativna in tehnološka) smo preoblikovali obstoječe merilne lestvice, ki smo jih validirali s pomočjo eksploratorne faktorske analize. V naslednji fazi smo oblikovali model, s katerim smo preverjali vpliv naravnanosti organizacije na odnos do uporabe a analitičnih orodij aCRM IR, pri čemer smo uporabili multiplo regresijsko analizo. Model smo preverjali na vzorcu slovenskih organizacij (n=105), ki za analiziranje podatkov o strankah in poslovnih partnerjih uporabljajo analitična orodja.
Rezultati: V študiji smo ugotovili, da imajo vsi trije vidiki naravnanosti organizacije, procesna, tehnološka in inovativna naravnanost, pozitivni vpliv na odnos do uporabe analitičnih orodij aCRM IR v organizaciji. Še zlasti je pomembna inovativna naravnanost organizacije, ki ima najmočnejši vpliv na odnos do uporabe analitičnih orodij aCRM IR. Inovativno naravnost je dvodimenzionalni konstrukt. Ugotovili smo, da ima inovativna naravnanost na nove ideje, metode in pristope največji vpliv na odnos do uporabe analitičnih orodij aCRM IR, sledi pa inovativna naravnanost na sprejem novosti v organizaciji.
Zaključek: Bolj kot so organizacije inovativno, tehnološko in procesno naravnane, bolj pozitivni odnos imajo v povprečju do uporabe analitičnih orodij aCRM IR. Študija je še posebej pomembna za organizacije, ki vpeljujejo aCRM IR v poslovni sistem.

Ključne besede: kritični organizacijski dejavniki, analitično upravljanje odnosov s strankami (aCRM), analitična orodja, odnos do uporabe orodij aCRM

Andrej Škraba

University of Maribor, Faculty of Organizational Sciences, Kidričeva cesta 55a, SI-4000 Kranj, Slovenia

Vladimir Stanovov

Reshetnev Siberian State Aerospace University, Institute of Computer Science and Telecommunications, 31 »Krasnoyarskiy Rabochiy« ave., Krasnoyarsk, 660037, Russian Federation

Eugene Semenkin

Reshetnev Siberian State Aerospace University, Institute of Computer Science and Telecommunications, 31 »Krasnoyarskiy Rabochiy« ave., Krasnoyarsk, 660037, Russian Federation

Davorin Kofjač

University of Maribor, Faculty of Organizational Sciences, Kidričeva cesta 55a, SI-4000 Kranj, Slovenia

Povzetek

Ozadje in cilj. V prispevku je obravnavana reorganizacija na področju človeških virov kot najpomembnejšega dejavnika v vsaki organizaciji. Obravnavali smo striktno hierarhično strukturo organizacije, kjer spremembe v posameznem nižjem razredu vplivajo na višje razrede. Pri reorganizaciji želimo, da se struktura čim prej prilagodi novim, želenim vrednostim. Pri tem so nihanja v številu prehodov nezaželena, saj neugodno vplivajo na proces reorganizacije. Optimizacija tovrstne strukture je kompleksna in zahteva ustrezen pristop s hevrističnimi metodami.
Metodologija in pristop. Hierarhična struktura človeških virov v organizaciji je modelirana s pomočjo principov sistemske dinamike. Optimizacija dinamike obravnavane strukture je izvedena z algoritmom, ki kombinira stohastično lokalno iskanje in genetske algoritme.
Rezultati. Razviti algoritem je bil testiran na treh različnih scenarijih; vsak od scenarijev je izkazoval drugačno dinamiko pri doseganju želenih stanj v strukturi človeških virov. Rezultati so potrdili uspešnost razvitega algoritma za optimizacijo parametrov modela, ki omogoča hitro doseganje ciljnih stanj.
Zaključek. Predstavili smo matematični model in optimizacijski algoritem, ki omogoča prestrukturiranje na področju človeških virov v organizacijah. S pomočjo razvitega algoritma smo uspešno dosegli želeno organizacijsko strukturo v treh različnih podanih scenarijih brez nezaželenih oscilacij v številu prehodov.

Ključne besede: stohastično lokalno iskanje, sistemska dinamika, človeški viri, delovna sila, simulacija

Diana Jeleč Kaker

Alma Mater Europea, ECM Maribor, Slovenia,

Marija Ovsenik

Alma Mater Europea, ECM Maribor, Slovenia,

Jože Zupančič

University of Lodz, School of Economy and Sociology, Poland

Povzetek

Ozadje in cilj. Odnos študentov do starejših ki je še posebej pomemben pri študentih in zaposlenih v socialnih in zdravstvenih poklicih. Cilj našega članka je analizirati odnos študentov socialne gerontologije in fizioterapije do starejših.
Metode. Za zbiranje podatkov smo uporabili Koganov strukturirani vprašalnik za merjenje odnosa do starejših (KAOP). Zbrane podatke smo obdelali s statističnimi metodami: test zanesljivosti, t-test za neodvisne vzorce in bivariatno korelacijsko analizo.
Rezultati. Študenti socialne gerontologije in fizioterapije sprejemajo starost ozaveščeno in s spoštovanjem. Med njimi ni zaznati s starostjo pogojenih predsodkov in stereotipov, ne problematizirajo starejših. Študenti socialne gerontologije imajo bolj pozitiven odnos do starejših kot študenti fizioterapije. Študenti moškega spola in tisti, ki živijo v skupnem gospodinjstvu s starejšim, bolje sprejemajo starejše, hkrati imajo moški študenti več predsodkov do starejših. Podobno velja za študente, ki ne živijo v skupnem gospodinjstvu s starejšim.
Zaključek. Čeprav smo ugotovili manjša odstopanja od pozitivnega odnosa do starejši, ki verjetno izhajajo iz različnih izkušenj s starejšimi, ugotovitve naše študije vzbujajo upanje, da bo mogoče tudi v prihodnje vzpostavljati spoštljiv odnos do starejših in sodelovanje med različnimi starostnimi skupinami.

Ključne besede: odnos, starejši, študent, socialna gerontologija, fizioterapija, KAOP.