Zaposleni kot neznani akter? Analiza lastništva zaposlenih s posebnim poudarkom na srednji in vzhodni Evropi
Olaf Kranz, Thomas Steger, Ronald Hartz
Determinante izvajanja načrta lastništva zaposlenih v državah EU – prizadevanje za ekonomsko demokracijo: prvi pogled na dokaze
Ricardo B. Machado
So zadružne banke v primerjavi s poslovnimi bankami bolje opremljene za premoščanje finančne krize? Primer italijanskega bančnega sektorja pred in med krizo
Mitja Stefancic
Uporaba zdravstvenih storitev s strani starejših Evropejcev: empirična analiza
Andrej Srakar, Rok Hren, Valentina Prevolnik Rupnik
Analiza interakcije ključnih deležnikov na B2C e-trgih – modeliranje in simulacija z uporabo agentov
Aleksandar Marković, Sava Čavoški, Andrej Novović
Ključni faktorji uspešnega delovanja grozdov: primer Slovenije
Brigita Gajšek, Jure Kovač
Uvodnik
Gostujoči Urednik
Olaf Kranz, Thomas Steger
Zaposleni kot neznani akter? Analiza lastništva zaposlenih s posebnim poudarkom na srednji in vzhodni Evropi
Olaf Kranz
University of Regensburg, Faculty of Business, Economics and Management Information Systems, Germany
Thomas Steger
University of Regensburg, Faculty of Business, Economics and Management Information Systems, Germany
Ronald Hartz
Independent researcher, Germany
Povzetek
Ozadje in namen. Čeprav ima lastništvo zaposlenih dolgoletno tradicijo, še vedno ne vemo veliko o pogledih samih zaposlenih na to obliko lastništva. Pomanjkanje znanja o odnosu zaposlenih do lastništva zaposlenih spodbuja nadaljnjo razpravo. S tem člankom želimo prispevati k temu, da zapolnimo omenjeni primanjkljaj tako, da smo izvedli semantično analizo literature z namenom, da prepoznamo različne strukture akterjev, ki se posredno pojavljajo v tem diskurzu. Zasnova / metodologija / pristop. Izvedli smo semantično analizo diskurza o lastništvu zaposlenih. Z namenom sistematične analize smo potegnili ločnico med površinsko in poglobljeno strukturo komunikacije v smislu Michela Foucaulta. Interpretiramo nekatere vodilne semantične razlike – izraz, ki ga skoval Niklas Luhmann – da bi predstavili osnovno strukturo komunikacije. Rezultati. Lahko identificiramo šest različnih tokov na površju diskurza o lastništvu zaposlenih; vsak od njih je opredeljen z nameni, ki jim sledi. Temeljno strukturo diskurza tvori razlikovanje med proizvodnjo-potrošnjo, kapitalomdelom in lastništvom-nadzorom, kar tudi določa katere modele akterji implicitno uporabljajo. Zaključek. Implicitno lahko v diskurzu identificiramo pet različnih modelov akterjev. Diskurz v državah srednje in vhodne Evrope se razlikuje na površinski ravni, saj je bolj usmerjen v vprašanja politične legitimacije procesa privatizacije kot v vprašanja ekonomske učinkovitosti, s čimer uvaja politično razlikovanje v diskurz, kar se običajno ne kaže na zahodu. Skupna pa je semantična interpretacija razlik kot tudi modeli akterjev, ki izhajajo iz v teh razlik.
Ključne besede: kapitalska udeležba, lastništvo zaposlenih analiza diskurza, semantične razlike, struktura akterjev, države srednje in vzhodne Evrope
Determinante izvajanja načrta lastništva zaposlenih v državah EU – prizadevanje za ekonomsko demokracijo: prvi pogled na dokaze
Ricardo B. Machado
Porto Polytechnic, School of Management and Industrial Studies (ESEIG), Vila do Conde, Portugal
Povzetek
Ozadje in namen: Kelso-vo je prizadevanje za določitev ekonomske vrednosti politične demokracije in, kot posledica, njegova zaskrbljenost o naravi organizacije gospodarskega sistema, ki je potreben za podporo institucij politično svobodne družbe, je utemeljilo dva pomembna pojma: gospodarska moč in demokracija. Izhajajoč iz Kelso-vega razmišljanja, sem si v raziskavi postavil za cilj proučiti dejavnike izvajanja ekonomske demokracije, merjeno z pojavnostjo načrtov lastništva zaposlenih v državah Evropske unije. Metodologija: Izhajajoč iz teorije enega od ustanoviteljev načrta lastništva zaposlenih, sem analiziral podatke iz več držav za obdobje pet let (2008-2012), z namenom pojasniti stopnjo pojavnosti lastništva zaposlenih z upoštevanjem neodvisnih spremenljivk, ki opisujejo politične, pravne, socialno-izobraževalne in gospodarske strukture v dvajsetih državah Evropske unije. Z uporabo sekundarnih podatkov iz Evropske zveze za lastništvo zaposlenih bom razložil primernost teh determinant, upoštevajoč omejitve glede dosegljivosti podatkov. Rezultati: V raziskavi ugotavljam, da obstaja jasna povezava med pojavnostjo lastništva zaposlenih in indeksom ekonomske svobode. Nisem pa našel jasne zveze med svobodo trga dela, verodostojnostjo in zaupanjem v finančne trge in kakovostjo sekundarnega in terciarnega izobraževanja in pojavnostjo lastništva zaposlenih. Zaključek: Nadaljnje raziskave naj bi celovito proučile dejavnike za posamezne države v zvezi z vprašanji o upravljanju podjetij in poiskale medkulturne razlike. Raziskovalci lastništva zaposlenih naj uporabijo rezultate te empirične raziskave, da bi razumeli, zakaj v državah, na katere gledamo kot napredne glede lastništva zaposlenih, kažejo vse večje dohodkovne neenakosti.
So zadružne banke v primerjavi s poslovnimi bankami bolje opremljene za premoščanje finančne krize? Primer italijanskega bančnega sektorja pred in med krizo
Mitja Stefancic
Via Frescobaldi, 31 – 34148 Trieste, Italy
Povzetek
Ozadje in namen: Cilj prispevka je empirično preučiti vedenje različnih tipologij bank pred in finančno krizo v obdobju krize s poudarkom na zadružnih bankah. Teoretska podlaga poudarja konservativne poslovne strategije, ki so značilne za zadružne banke, obenem pa te banke posvečajo večjo pozornost interesnim skupinam kot pa poslovne banke. Na tej osnovi si prispevek prizadeva, da bi osvetlil empirične učinke omenjenih značilnosti na vedenje zadružnih bank med finančno krizo. Metodologija: Za preverjanje, ali so zadružne banke poslovale različno kot poslovne banke v obdobju 2005-2015, se prispevek osredotoča na donosnost, stroškovno učinkovitost in uspeh pri posojilih v vzorcu 594 italijanskih bank prek OLS metode in (kjer se da) z metodo fiksnih učinkov. Rezultati: Nasplošno so se med poslovanjem italijanske zadružne banke bolje odrezale kot ostale banke. Kakovost pri izdajanju posojil je bila višja, medtem ko iz rezultatov ni bilo opaziti večjih razlik pri pokazateljih za donosnost in stroškovno učinkovitost. Zaključek: Prispevek empirično dokazuje s teoretskega vidika že uveljavljeno hipotezo: in sicer, italijanske zadružne banke poslujejo različno od standardnih poslovnih bank, kar je opazno predvsem v obdobjih krize. To empirično podpira ugotovitev, da so se različne tipologije bank različno odzvale na finančno in gospodarsko krizo, kar ima pomembne posledice za tvorce finančne politike. Zaradi specifičnosti zadružnih bank in regulative italijanske vlade med krizo, se je pojavila ironična situacija: čeprav je kriza v manjši meri učinkovala na italijanske zadružne banke, so se slednje slabše prilagodile nanjo kajti reševalni program je bil namenjen predvsem poslovnim bankam.
Ključne besede: zadružne banke, poslovanje bank, učinkovitost bank, bančna stabilnost, finančna kriza
Uporaba zdravstvenih storitev s strani starejših Evropejcev: empirična analiza
Andrej Srakar
Institute for Economic Research and University of Ljubljana, Kardeljeva pl. 17, 1000 Ljubljana, Slovenia
Rok Hren
Institute of Mathematics, Physics and Mechanics, Jadranska 19, 1000 Ljubljana, Slovenia
Valentina Prevolnik Rupnik
Institute for Economic Research, Kardeljeva pl. 17, 1000 Ljubljana, Slovenia
Povzetek
Ozadje in namen: Kronične bolezni in s tem povezana obolenja so zelo razširjena med starejšimi, povezana pa so tudi z večjo uporabo zdravstvenih storitev, kar povečuje izdatke za zdravstveno varstvo v vseh sodobnih razvitih družbah. Vendar pa še vedno preslabo razumemo in poznamo dejavnike uporabe zdravstvenih storitev s strani starejših, še posebej glede razlik med evropskimi državami. V prispevku uporabimo nabor podatkov petega vala raziskave SHARE za raziskavo uporabe zdravstvenih storitev starejših v 15 evropskih državah. Metodologija: V prispevku raziskujemo razmerja med dejavniki, kot so starost, spol, dohodek, izobrazba in zdravstvene spremenljivke ter uporabo različnih vrst zdravstvenih storitev. Pri preučevanju determinant uporabe zdravstvenih storitev starejših (različnih socioekonomskih in zdravstvenih spremenljivk) uporabimo regresijsko modeliranje. Rezultati: Pokažemo na nekaj pomembnih razlik med dejavniki uporabe zdravstvenih storitev tako glede verjetnosti kot pogostosti uporabe. Prav tako pokažemo na razmerja med blaginjskimi sistemi, pri čemer so vzhodnoevropske države referenčna kategorija, s katero primerjamo vse druge. Ob koncu z uporabo preprostega vzročnega regresijskega modela pokažemo tudi, da zagotavljanje formalne in/ali neformalne dolgotrajne oskrbe starejših služi kot dopolnilo (komplement) k uporabi zdravstvenih storitev. Zaključek: Rezultati našega izdelka so pomembni za upravljanje v zdravstvenih ustanovah, posebej glede uporabe zdravstvenih storitev s strani starejših in so lahko velike vrednosti za izvajalce zdravstvenih storitev in oblikovalce politik na tem področju.
Ključne besede: uporaba zdravstvenih storitev, starejši, SHARE, determinante, blaginjski sistemi
Analiza interakcije ključnih deležnikov na B2C e-trgih – modeliranje in simulacija z uporabo agentov
Aleksandar Marković
University of Belgrade, Faculty of Organizational Sciences, Jove Ilića 154, 11000 Belgrade, Serbia
Sava Čavoški
MDS informatički inženjering, Bulevar Milutina Milankovića 7d, 11000 Belgrade, Serbia
Andrej Novović
University of Belgrade, Faculty of Organizational Sciences, Jove Ilića 154, 11000 Belgrade, Serbia
Povzetek
Izhodišče / namen: Članek obravnava uporabo AMB metode modeliranja, ki temelji na uporabi agentov in simulacije, in analizira vedenje kupcev na B2C poslovnih spletnih straneh, kot tudi analizira posledice različnih poslovnih odločitev na prodajo na spletu. Hiter razvoj in dinamika na področju e-poslovanja zahtevata uporabo naprednih orodij odločanja. Ta orodja mora biti sposobna v kratkem časovnem obdobju obdelati velike količine podatkov, pridobljenih s sistemi za e-poslovanje in omogočili uporabo pridobljenih podatkov za pripravo kakovostnih poslovnih odločitev. Metodologija: Uporabili smo metodo simulacije, ki temelji na agentu, kar lahko bistveno poveča hitrost in kakovost odločanja v elektronski trgovini. Modeli so bili razviti za potrebe te raziskave, so namenjeni izboljšanju uporabe praktičnih orodij za oceno B2C spletnih prodajnih sistemov, tako, da omogočajo raziskati posledice različnih strategij v upravljanju e-prodajnega mesta, glede na obnašanje strank, obiske spletnih strani, obseg prodaje, prihodek, itd. Rezultati: Razvili smo simulacijski model, ki temelji na agentu, in omogoča spremljati interakcije ključnih deležnikov v spletni prodaji: obiskovalcev strani – bodočih potrošnikov, prodajalcev z različnimi poslovnimi strategijami in dobaviteljev. Zaključek: Simulacijski model predstavljen v tem prispevku se lahko uporablja kot orodje, da si zagotovimo boljši vpogled v problematiko vedenja potrošnikov na internetu. Podjetja, ki se ukvarjajo s B2C e-poslovanjem, lahko uporabijo rezultate simulacij, da bi bolje razumeli svoje potrošnike, izboljšali tržno segmentacijo in donosnost poslovanja in preverili svojo poslovno politiko.
Ključni faktorji uspešnega delovanja grozdov: primer Slovenije
Brigita Gajšek
University of Maribor, Faculty of Logistics, Mariborska cesta 7, 3000 Celje, Slovenia
Jure Kovač
University of Maribor, Faculty of Organizational Sciences, Kidričeva cesta 55a, 4000 Kranj, Slovenia
Povzetek
Uvod in namen: Podjetja se vse bolj specializirajo in razvijajo tista ključna področja, s katerimi lahko tekmujejo na globalnem trgu ter se povezujejo v grozde, ki so del regijske konkurenčnosti. Grozdi lahko kljub temu, da imajo konkurenčno vlogo v globalnih vrednostnih verigah in so uspešni, neprostovoljno prenehajo delovati. Ravno zato je preučevanje ključnih faktorjev za uspešno delovanje grozdov v Sloveniji pomembno. Metode: Raziskava temelji na obsežni raziskavi znanstvene literature. Teoretične ugotovitve so primerjane z ugotovitvami raziskave poteka grozdenja v Sloveniji. S pomočjo spletnih strani, elektronske pošte in telefonskih klicev smo določili število še delujočih grozdov petnajst let po njihovi vzpostavitvi, inicirani s strani institucionalnega okolja. Z intervjuji smo določili razloge za prenehanje delovanja pri bivših direktorjih nedelujočih grozdov in faktorje uspešnega delovanja grozdov pri direktorjih delujočih grozdov. Rezultati: Institucionalno okolje je iniciralo zagonske procese oblikovanja grozdov v Sloveniji. Po prenehanju institucionalne finančne podpore so tisti slovenski grozdi, ki niso uspeli razviti svojega sistema financiranja, prenehali z delovanjem. Direktorjih delujočih grozdov so potrdili, da je zaupanje med člani grozda najbolj pomemben faktor uspešnega delovanja grozdov. Zaključek: Slovensko Institucionalno okolje je sprejelo politiko grozdenja in uspešno vzpodbudilo nastanek grozdov z zagonskim financiranjem. Manj kot polovica grozdov je nadaljevala svoje delovanje tudi po spremembi politike. Grozdi večinoma niso bili pripravljeni na dramatično spremembo v načinu financiranja. Zaupanje je postalo glavni gonilnik prilagajanja novim razmeram.
Ključne besede: mrežne organizacije, ključni dejavniki uspeha, grozdi, Slovenija