Empirična raziskava povezanosti med podjetniško radovednostjo in inovativnostjo
Žiga Peljko, Mitja Jeraj, Gheorghe Săvoiu, Miha Marič
Razlike med narodnimi kulturami so pomembne – primer slovensko-korejskega delovnega okolja
Matej Tušar, Anja Žnidaršič, Gozdana Miglič
Analiza strukturne kompleksnosti povpraševanja po povzročenih potovanjih pri odločanju: pristop sistemske dinamike
Juan S. Angarita-Zapata
School of Systems Engineering and Informatics, Universidad Industrial de Santander, SIMON Research Group, 680002, Carrera 27 #9, Bucaramanga, Santander, Colombia
Jorge A. Parra-Valencia
School of Systems Engineering, Universidad Autónoma de Bucaramanga, Systems Thinking Research Group, Avenida 42 #48-11, Bucaramanga, Colombia
Hugo H. Andrade-Sosa
School of Systems Engineering and Informatics, Universidad Industrial de Santander, SIMON Research Group, 680002, Carrera 27 #9, Bucaramanga, Santander, Colombia
Povzetek
Ozadje in namen: Povpraševanje po povzročenih potovanjih (ang: induced travel demand, ITD) je pojav, kjer se izgradnjo cest povečuje prevoženih kilometrov na vozilo. ITD navadno analizirajo z ekonometričnimi modeli, ki uporabljajo elastičnost za oceno koliko povpraševanja po povzročenih potovanjih lahko povzroči gradnja novih cest. V literaturi ne najdemo modelov »bele škratlje« z vzročno hipotezo, ki bi pojasnjevali strukturno kompleksnost tega pojava. V članku predlagamo model sistemske dinamike, ki temelji na mehanizmu povratne informacije, da pojasni strukturo ITD. Metodologija: Za modeliranje in simulacijo ITD smo uporabili metodologijo sistemske dinamike. Najprej smo izdelali diagram strukture ITD v smislu povratnih zank. Nato smo oblikovali diagram zalog in tokov, da smo lahko uporabili računalniško simulacijo. Na koncu smo izvedli simulacijo kvantitativno časovnega razvoja modela. Rezultati: Rezultati simulacije kažejo, kako nove ceste v kratkem času povzročajo več prevoženih kilometrov pri vozilih, ki so že v uporabi; v srednjeročnem obdobju pa povzročijo nastanek novega prometa. Pojavljajo se novi vozniki avtomobilov se pojavijo, ker boljši pogoji pretoka zaradi novih cest povečajo privlačnost uporabe avtomobila. Več novih avtomobilov skupaj z vozili, ki so že v uporabi, povzročijo prometne zastoje. Povečana hitrost potovanja, ki jo omogočajo zgrajene ceste, je omejena zaradi ITD učinkov. Zaključek: Pristop k analizi ITD s sistemskega vidika sistemskega omogoča ugotavljate finančno ravnovesje in prispeva k oblikovanju celovite politike obvladovanja ITD. V tem smislu je model podpira procese odločanja v urbanih okoljih, kjer se odloča o gradnji cest z namenom, da se zagotovi povezljivost znotraj države, na primer v državah v razvoju.
Model primarnih človeških kritičnih dejavnikov uspeha za implementacijo ERP sistema
Aleksander Jenko
Sapphir d.o.o., Rožna dolina, Cesta I/15, SI-1000 Ljubljana, Slovenia
Matjaž Roblek
University of Maribor, Faculty of Organizational Sciences, Kidričeva cesta 55a, SI-4000 Kranj, Slovenia
Povzetek
Ozadje in namen: Mnogo raziskovalcev je preiskovalo najrazličnejše Kritične dejavnike uspeha (KDU) in različne vzroke za neuspeh projektov ERP implementacij. Kljub podrobnemu pregledu razpoložljive literature nismo našli ustrezne raziskave s celovitim pregledom dejanskih vzrokov, ki se skrivajo za KDU, z vidika človeških dejavnikov. Cilj raziskave je bil razviti in ovrednotiti model Primarnih človeških dejavnikov (PČD) in potrditi njihov pomemben vpliv na tradicionalne KDU ter uspešnost projekta implementacije. Zasnova/Metodologija/Pristop: S pomočjo zbrane literature in uporabe vzročno-posledične analize je bil razvit celovit raziskovalni model PČD, ki smo ga preverili z empirično raziskavo. Izvedena je bila anketa s sodelujočimi iz različnih slovenskih podjetjih, ki delujejo v različnih branžah in ki so v preteklosti implementirala ERP sistem SAP. Model je bil preverjen na vzorcu 21 strokovnjakov iz 18 organizacij. Rezultati: Rezultati so pokazali, da imajo PČD pomemben pozitiven vpliv na uspešnost projektov ERP implementacij, vendar sta samo dva dejavnika, Kompetence in Sestava projektnega tima, značilna linearna napovedovalca v prilagojenem regresijskem modelu in značilno prispevata k napovedovanju uspešnosti projekta. Rezultati tako potrdijo obe predlagani hipotezi in prilagojen regresijski model. Zaključek: Raziskava izboljšuje razumevanje PČD ter potrjuje njihov pomemben vpliv na tradicionalne KDU in uspešnost projektov ERP implementacij. Predlagan model PČD omogoča projektnim vodjem in ostalim sodelujočim na projektu učinkovito oceniti tveganja posameznih KDU in nakazuje pot k človeku usmerjenemu modelu ERP implementacij.
Ključne besede: Projekt ERP implementacije, Kritični dejavniki uspeha, Model primarnih človeških dejavnikov
Inoviranje poslovnih modelov: Spoznanja iz študij primerov malih in srednje velikih podjetij v Sloveniji
Marjeta Marolt
University of Maribor, Faculty of Organizational Sciences, Kidričeva cesta 55a, 4000 Kranj, Slovenia
Gregor Lenart
University of Maribor, Faculty of Organizational Sciences, Kidričeva cesta 55a, 4000 Kranj, Slovenia
Damjan Maletič
University of Maribor, Faculty of Organizational Sciences, Kidričeva cesta 55a, 4000 Kranj, Slovenia
Mirjana Kljajić Borštnar
University of Maribor, Faculty of Organizational Sciences, Kidričeva cesta 55a, 4000 Kranj, Slovenia
Andreja Pucihar
University of Maribor, Faculty of Organizational Sciences, Kidričeva cesta 55a, 4000 Kranj, Slovenia
Povzetek
Ozadje in namen: Inoviranje poslovnega modela (IPM) postaja bolj in bolj pomembno še posebej v hitro spreminjajočem se poslovnem okolju. Medtem ko se velika podjetja lotevajo teh sprememb sistematično, so mala in srednje velika podjetja (MSP) prepuščena lastni iznajdljivosti. Za namen razvijanja metod in orodij namenjenim podpori inoviranju poslovnih modelov v MSP podjetjih, smo naredili študijo več primerov, da bi pridobili vpogled v dejavnike, ki vodijo MSP podjetja v inoviranje lastnih poslovnih modelov, spoznali kako pristopajo do le-tega in katere spremembe so naredili v lastnem poslovnem modelu. Oblikovanje/Metodologija/Pristop: Najprej smo razvili okvire analize na osnovi pregleda literature raziskovalnih okvirov inoviranja poslovnih modelov. Nato smo izvedli študijo več primerov, sledeč protokolu študij primerov razvitem v okviru projekta Envision. Rezultati: Na osnovi predlaganega okvira analize so rezultati štirih slovenskih MSP pokazali razlike med podjetji glede na različna gonila za inoviranjem poslovnega modela in spremembe različnih elementov IPM. Zaključek: Na splošno, spoznanja kažejo, da se vsa štiri proučevana podjetja, vsako iz različnega sektorja, soočajo z izzivi IPM ne da bi do njih pristopali sistematično in ne da bi uporabljali ontologije ali orodja poslovnih modelov.
Empirična raziskava povezanosti med podjetniško radovednostjo in inovativnostjo
Žiga Peljko
KD Group d.d., Ljubljana, Slovenia
Mitja Jeraj
GEA College, Faculty of Entrepreneurship, Ljubljana, Slovenia
Gheorghe Săvoiu
University of Pitesti, Faculty of Economic Sciences, Romania
Miha Marič
University of Maribor, Faculty of Organizational Sciences, Slovenia
Povzetek
Ozadje in namen: Kljub akademskemu zanimanju za razumevanje vlog različnih dejavnikov na podjetnike in njihovo vedenje, je malo znanega o povezanosti med podjetniško radovednostjo in inovativnostjo. Ta raziskava raziskuje povezanost med podjetniško radovednostjo, ki motivira podjetnike za zbiranje informacij o svojem poslovanju in inovativnosti, ki motivira podjetnike k vključitvi inovacij v podjetniške procese. Oblikovanje / Metodologija / Pristop: Udeleženci v tej raziskavi, so bili podjetniki iz Slovenije in ZDA. Z uporabo modeliranja strukturnih enačb smo povezali dva konstrukta, podjetniško radovednost in inovativnost za preverjanje vpliva. Rezultati: Rezultati prikažejo, da podjetniška radovednost pozitivno vpliva na inovativnost. Rezultati te raziskave prikažejo, da je v okviru podjetniške psihologije podjetniška radovednost pomembna za inovativnost. Zaključek: Članek povezuje dva preučevana konstrukta in predstavlja dragocen prispevek za teorijo podjetništva; zato se lahko rezultati uporabijo za nadaljnje znanstvene raziskave, kakor tudi za praktične implikacije.
Razlike med narodnimi kulturami so pomembne – primer slovensko-korejskega delovnega okolja
Matej Tušar
Kolektor Group, Vojkova ulica 10, 5280 Idrija Slovenia
Anja Žnidaršič
University of Maribor, Faculty of Organizational Sciences, 4000 Kranj, Kidričeva 55a, Slovenia
Gozdana Miglič
University of Maribor, Faculty of Organizational Sciences, 4000 Kranj, Kidričeva 55a, Slovenia
Povzetek
Cilji: Globalni posel danes po navadi od organizacij terja, da so prisotne lokalno v državah, kjer so njihovi kupci. Za uspeh tega je potrebno dobro sodelovanje z domačini, zato se ta članek osredotoča na integracijo različnih narodnih kultur v poslovnem svetu. Doprinos članka je pričakovan za slovenske delavce v tujih podjetjih v Južni Koreji, kot tudi za ostale raziskovalce narodnih kultur. Glavni cilji te raziskave vključujejo primerjavo rezultatov Hofstedejeve IBM raziskave z raziskovanim delovnim okoljem, kot tudi ugotavljanje prednosti za delovno okolje pri združitvah dveh narodnih kultur. Metode: Ciljnim skupinam znotraj raziskovanega delovnega okolja je bil razdeljen vprašalnik, zbrani podatki pa analizirani s pomočjo SPSS, pri čemer so bile hipoteze testirane s hi-kvadrat testi in t-testi za neodvisne vzorce. Rezultati: Rezultati so pokazali značilne razlike med dvema narodnima kulturama znotraj delovnega okolja. Razlike glede na narodnost so tako pristone npr. pri strahu ped izražanjem nestrinjanja z nadrejenim, predanosti delu, obravnavanju izzivov, nagnjenosti k izogibanju konfliktom in inovacijam. Zaključek: Delo z ljudmi iz drugih narodnih kultur zahteva določeno mero prilagodljivosti (učenje o drugi kulturi, pričakovanje neobičajnih situacij). Če je ta prilagoditev uspešna, potem je lahko upsešno tudi sodelovanje med različnimi kulturami, kar lahko pripelje do rezultatov, ki so lahko še boljši kot rezultati kadar delajo skupaj ljudje iz iste narodne kulture.
