Strateški management v razvoju podjetništva mladih in žensk – Primer Srbije
Ivan Todorović, Stefan Komazec, Miloš Jevtić, Vladimir Obradović
Marketinški splet in podoba turistične destinacije: študija turistične destinacije Bled, Slovenija
Urška Binter, Marko Ferjan, João Vasco Neves
Empirična raziskava o povezavi med podjetniškimi sposobnostmi in inovativnostjo naslednikov v družinskih MSP
Marina Letonja, Mitja Jeraj, Miha Marič
Psihično nasilje v podjetju: stanje in tipologija
Beno Arnejčič
Vpliv varnostnih elementov na delo s spletnimi in mobilnimi bankami
Aleksandra Svilar, Jože Zupančič
Dodatek
Komentatorji v letu 2016
Jože Zupančič
Strateški management v razvoju podjetništva mladih in žensk – Primer Srbije
Ivan Todorović
University of Belgrade, Faculty of Organizational Sciences, Serbia Jove Ilića 154, 11000 Belgrade, Serbia
Stefan Komazec
University of Belgrade, Faculty of Organizational Sciences, Serbia Jove Ilića 154, 11000 Belgrade, Serbia
Miloš Jevtić
University of Belgrade, Faculty of Organizational Sciences, Serbia Jove Ilića 154, 11000 Belgrade, Serbia
Vladimir Obradović
University of Belgrade, Faculty of Organizational Sciences, Serbia Jove Ilića 154, 11000 Belgrade, Serbia
Povzetek
Ozadje in namen: Obseg in zapletenost znanstvenih raziskav v zvezi z različnimi vidiki podjetništva sta se v zadnjih letih močno povečala. Številni avtorji izpostavljajo pozitiven vpliv, ki ga ima za razvoj mikro, malih in srednjih podjetij in podjetništva na gospodarsko rast in ustvarjanje delovnih mest. Po mnenju različnih raziskovalcev, sta podjetništvo mladih in žensko podjetništvo dva zelo pomembna elementa tega globalnega pojava. Namen tega članka je ponuditi analizo strateškega okvira za podporo pri razvoju podjetništva mladih in žensk v Srbiji. Oblikovanje / Metodologija / Pristop: Izvedena bo situacijska analiza zaposlovanja mladih in žensk ter pregled uradnih vladnih strateških dokumentov, povezanih s strateškim okvirom za podporo razvoju podjetništva mladih in ženskega v Srbiji. Rezultati: Konkretne aktivnosti morajo biti izvedene s strani različnih deležnikov, predvsem nevladnih organizacij. Interesne skupine so na dnu institucionalnega okvira, ki zagotavlja podporo MMSP (mikro, mala in srednja podjetja) sektorju, ki bo izvajal postopke v skladu z opredeljenim strateškim okvirom. Zaključek: Podjetja, katera vodijo mladi, zagotavljajo številne koristi za družbo; zmanjšujejo brezposelnosti mladih in pomagajo mladim pri pripravi na njihovo prihodnost. Tudi ženske podjetnice imajo močne gospodarske in socialne učinke.
Ključne besede: podjetništvo; mikro, mala in srednja podjetja; sektor MMSP; mladi; podjetnik; ženske; strategija; strateški management
Marketinški splet in podoba turistične destinacije: študija turistične destinacije Bled, Slovenija
Urška Binter
Sava Turizem d.d. (Sava Hotels – Resorts), Cankarjeva cesta 6, 4260 Bled, Slovenia
Marko Ferjan
University of Maribor, Faculty of Organizational Sciences, 4000 Kranj, Slovenia
João Vasco Neves
Bloom Consulting, Monte Esquinza 14, 6 D ext, 28010 Madrid, Spain
Povzetek
Ozadje in namen: Namen raziskave je bil ugotoviti, kako poslovni partnerji s področja turizma ocenjujejo podobo Bleda in trženjskega spleta, ki se uporablja za promocijo Bleda. Nadalje nas je zanimala ocena vpliva podobe in trženjskega spleta na obseg prodaje, izmerjeno s številom prenočitev. Proučevali smo naslednje dimenzije podobe kraja: zaznavanje unikatnosti slike kot celote, zaznano unikatnost znamenitosti in izkušenj, zaznano kakovost okolja (čistost), zaznan občutek varnosti, kot tudi razsežnosti trženjskega spleta: kakovosti produktov (namestitev, kulinarična ponudba, transferji, itd.), zaznano ceno storitev, zaznani način prodaje za promocijo Bleda, dojemanje promocijskih kanalov, dojemanje prebivalcev (vljudnost, prijaznost, multikulturna in verske odprtost, itd.) in pozitivna izkušnja na obisku v Sloveniji. Zasnova / metodologija / pristop: Podatke za raziskavo smo zbrali z vprašalnikom, ki ga je izpolnilo 400 agencij, tujih organizatorjev potovanj, turističnih agencij in združenja, ki spodbujajo izdelek Bleda. Zbrali smo 164 kompletno izpolnjenih vprašalnikov, izpolnili so jih anketiranci iz 30 držav z vsega sveta. Rezultati: Ugotovitve kažejo, kako so ocenjeni kakovost storitev, kompetence turističnega ponudnika in okoljski dejavniki. Ocena varnosti na Bledu ima najvišjo ocenjeno aritmetično sredino in najnižji standardni odklon. Najnižja uvrstitev je povezana s prometom in strpnostjo do drugih religij. Zaskrbljujoče, je bila kakovost storitev, kot jedro turističnega gospodarstva, v času glavne sezone, nizko ocenjena. Zaključek: Po tem ko smo pregledali razpoložljivo literaturo, da bi lahko sklepali, da je analiza mogoče obravnavati kot prvi raziskavo turistične destinacije Bled, izvedena na opisani način in v opisanem obsegu.
Empirična raziskava o povezavi med podjetniškimi sposobnostmi in inovativnostjo naslednikov v družinskih MSP
Marina Letonja
GEA College, Faculty of Entrepreneurship, Ljubljana, Slovenia
Mitja Jeraj
GEA College, Faculty of Entrepreneurship, Ljubljana, Slovenia
Miha Marič
University of Maribor, Faculty of Organizational Sciences, Slovenia
Povzetek
Ozadje in namen: V zadnjem obdobju se znanstveni interes za družinsko podjetništvo in nasledstvo povečuje, medtem ko je vprašanje inovacijske sposobnosti družinskih MSP in inovativnosti ustanoviteljev in naslednikov relativno neraziskano. Malo je znanega o dejavnikih, ki so pozitivno povezani ali vplivajo na inovativnost naslednikov v družinskih MSP. Raziskava se ukvarja s povezavo med podjetniškimi sposobnostmi ustanoviteljev v družinskih MSP in inovativnostjo njihovih naslednikov. Oblikovanje / Metodologija / Pristop: Ciljna skupina so bila družinska MSP iz prve in druge generacije – njihovi ustanovitelji in nasledniki v Sloveniji. Ker naša raziskava vključuje dva neodvisna vzorca z večinoma ordinalnimi podatki, smo uporabili univariatne (analiza sredin, variance, indeks zanesljivosti Cronbach alfa, t-test) in multivariatne (istočasna analiza več spremenljivk, korelacije) statistične metode za preučevanje dveh konstruktov – podjetniške sposobnosti ustanoviteljev in inovativnosti naslednikov, z namenom testiranja pozitivne korelacije med njima. Rezultati: Rezultati kažejo, da so podjetniške sposobnosti kot so kreativnost, odnos do prevzemanja tveganj, odnos do pogajanj, tehnično znanje in spretnosti in tržno znanje in spretnosti ustanoviteljev v družinskih MSP pozitivno povezane z inovativnostjo naslednikov. Rezultati raziskave kažejo, da so podjetniške sposobnosti ustanoviteljev pomemben dejavnik za spodbujanje inovativnosti naslednikov. Zaključek: V članku povezujemo dva proučevana konstrukta in to predstavlja dragocen prispevek za teorijo podjetništva; zato lahko rezultate uporabimo za nadaljnje znanstvene raziskave, in jih interpretiramo v smeri, ki bi lahko izboljšala stanje na področju obravnavane problematike.
University of Primorska, Faculty of Education, Cankarjeva 5, 6000 Koper
Povzetek
Ozadje in namen: Posameznik je izpostavljen vse bolj prikritim oblikam psihičnega nasilja ali trpinčenja na delovnem mestu v podjetjih. Namen študije je analizirati ravni in vrste psihičnega nasilja znotraj podjetja, v katerem posameznik deluje v njihovem vsakdanjem življenju. Oblikovanje / metodologija / pristop: Uporabili smo sistematično metodo in pregledali literaturo o mobingu. Na osnovi pregleda in analize literature smo ugotovili, da se povečuje obseg trpinčenja na delovnem mestu. Potem smo uporabili in razširiti Diltsov model, v katerem smo prikazali različne ravni in vrste nadlegovanja na delovnem mestu v podjetju. Predstavljeni model je orodje za prepoznavanje nasilja na delovnem mestu v podjetju. Rezultati: Na ravni družbenega okolja prepoznamo psihično nasilje, ki je povezano s socialno-demografskimi značilnostmi in delovnimi pogoji. Na ravni posameznikovega vedenja, obstaja vrsta mobinga, ki je povezana s stili vodenja podjetja. Na ravni posameznikovih sposobnosti povzroča mobing pomanjkanje zaupanja. Na ravni vrednot in prepričanj je mobing prisoten v odnosih in vedenjskih namerah. Na ravni identitete lahko opazujemo mobing glede na spolno identiteto. Na ravni organizacijske kulture, lahko prepoznamo vrsto mobinga, imenovano „obsesivno predanost« delovni učinkovitosti in organizacijski tišini. Zaključek: Na podlagi analize izbrane literature smo izpostavili različne ravni in vrste mobinga v družbi. Razširjeni Model stopenj in vrst mobinga v podjetjih določa okvir za zbiranje podatkov. Uporabnik lahko prepozna nasilje na delovnem mestu in na vsaki strateško- organizacijski ravni v podjetju.
Ključne besede: psihično nasilje na delovne mestu; ravni nasilja; vrste nasilja
Vpliv varnostnih elementov na delo s spletnimi in mobilnimi bankami
Aleksandra Svilar
Nova Ljubljanska banka, d.d., Trg republike 2, 1000 Ljubljana, Slovenia
Jože Zupančič
University of Łódź, School of Economy and Sociology, 90-255 Łódź, 3/5 POW Street, Poland and University of Maribor, Faculty of Organizational Science, Kidričeva 55a, 4000 Kranj, Slovenia
Povzetek
Ozadje in namen. Zagotavljanje ravnotežja med varnostjo v aplikacijah spletnega in mobilnega bančništva ter čim boljšo uporabniško izkušnjo postaja vse težja naloga za ponudnike spletnih in mobilnih bank. Cilj naše raziskave je ugotoviti kakšno mnenje imajo uporabniki o trenutnem stanju, predvsem kako trenutni varnostni elementi, ki jih uporabljajo, vplivajo na njihovo uporabniško izkušnjo. Metodologija. Podatke smo zbrali s spletno anketo med uporabniki 13 bank v Sloveniji in jih analizirali s statističnimi metodami. Rezultate študije med uporabnikov je analiziralo manjše število strokovnjakov na področju varnosti elektronskega bančništva. Rezultati. Rezultati kažejo, da je mobilno bančništvo v Sloveniji še vedno relativno malo uporabljena oblika bančništva, saj ga uporablja le blizu 30% uporabnikov spletnega bančništva. Varnost je uporabnikom najpomembnejši element v spletnem ali mobilnem bančništvu, blizu pa ji sledi zanesljivost. Preverili smo tudi, koliko uporabniki vedo katere varnostne elemente uporabljajo banke s katerimi poslujejo. Skoraj 69%vprašanih je izbralo pravilen varnostni element. Kar 88% vprašanih pa je mnenja, da jih ti varnostni elementi pri delu ne ovirajo. Poleg raziskave z uporabniki smo v intervjujih za mnenje povprašali tudi strokovnjake s tega področja. Tudi strokovnjaki so v povprečju varnost postavili na prvo mesto, ob boku z uporabnostjo, vendar so mnenja posameznikov zelo raznolika. Rezultati raziskave mnenj uporabnikov strokovnjake niso presenetili. Zaključek. Kaže, da je v Sloveniji uporabnikom najpomembnejša varnost, uporabniška izkušnja pa je manj pomembna, čeprav si nedvomno želijo imeti čim lažje uporabne produkte.
