Let.50, Št.1 (2017)

Damjan Maletič

Faculty of Organizational Sciences, University of Maribor, Slovenia

Matjaž Maletič

Faculty of Organizational Sciences, University of Maribor, Slovenia

Basim Al-Najjar

School of Engineering, Linnaeus University, Sweden

Katerina Gotzamani

Department of Business Administration, University of Macedonia, Greece

Maria Gianni

Department of Business Administration, University of Macedonia, Greece

T. Bartosz Kalinowski

Faculty of Management, University of Lodz

Boštjan Gomišček

Faculty of Business, University of Wollongong in Dubai

Povzetek

Namen: Namen pričujoče empirične raziskave je preučiti vlogo dveh kontingenčnih dejavnikov, t.i. negotovosti in konkurenčnost v povezavi z oblvadovanjem fizičnih sredstev (physical asset management – PAM), kakor tudi v povezavi s ključnimi kazalniki učinkovitosti in uspešnosti vzdrževanja. Raziskava temelji na predpostavki, da dejavnosti obvladovanja fizičnih sredstev, ki so opredeljene z dimenzijami kot so obvladovanje tveganj, ocenjevanje učinkovitosti in uspešnosti, obvladovanje življenjskega cikla ter politika in strategija, so postali nepogrešljiv del strateškega razmišljanja lastnikov fizičnih sredstev, kakor tudi managerjev s področja vzdrževanja in PAM. Namen raziskave je poglobiti razumevanje odzivanja organizacij na visoko ali nizko stopnjo negotovosti in konkurenčnosti z vidika implementacije PAM.
Metodologija/pristop: Podatki v članku temeljijo na izvedeni anketni raziskavi med organizacijami iz šestih evropskih držav (Slovenija, Poljska, Grčija, Švedska, Turčija in Slovaška). Podatki so bili zbrani iz 138 organizacij, ki se nahajajo v omenjenih državah.
Ugotovitve: Rezultati kažejo, da organizacije, ki se soočajo z visoko stopnjo negotovosti in konkurenčnost se bolj uspešni pri vključevanju dejavnosti PAM v organizacijo. Nadalje, rezultati kažejo, da če se organizacije soočajo z visoko stopnjo konkurenčnosti uporabljajo ključne kazalnike učinkovitosti in uspešnosti vzdrževanja ter PAM v večji meri kot organizacije podvržene nizki stopnji konkurenčnosti.
Izvirnost/pomembnost prispevka: S teoretičnega vidika, pričujoča raziskava prispeva k kontingenčni teoriji z zagotovitvijo empiričnih dokazov, ki prikazujejo ali je potreben kontekstno odvisen pristop k PAM. Rezultati raziskave tudi nudijo spoznanje managerjem o tem kako se odzvati na pritisk konkurence in katere so dejavnosti PAM, ki organizaciji omogočajo, da se prilagodi na spremembe v dinamičnem poslovnem okolju.

Ključne besede: obvladovanje fizičnih sredstev, vzdrževanje, negotovost, konkurenčnost, ključni kazalniki vzdrževanja, empirična študija

Gašper Jordan

Independent researcher

Gozdana Miglilč

Faculty of Organizational Sciences, University of Maribor, Slovenia Kidričeva Cesta 55a, 4000 Kranj, Slovenia

Ivan Todorović

Faculty of Organizational Sciences, University of Belgrade, Serbia Jove Ilića 154, 11000 Belgrade, Serbia

Miha Marič

Faculty of Organizational Sciences, University of Maribor, Slovenia Kidričeva Cesta 55a, 4000 Kranj, Slovenia

Povzetek

Ozadje in namen: Organizacije morajo uvajati nova spoznanja s področja upravljanja kadrovskih virov. Če želi imeti organizacija uspešne in učinkovite zaposlene, morajo le-ti biti zadovoljni z vsemi vidiki dela in bodo hkrati čutili večjo pripadnost organizaciji. Za popoln vpogled v zaposlene, morajo organizacije poskrbeti za psihološko stran zaposlenih, ki se kaže v psihološkem opolnomočenju.
Oblikovanje/Metodologija/Pristop: Raziskava je bila izvedena med 409. visokošolskimi pedagogi iz Avstrije, Hrvaške, Češke, Nemčije, Srbije in Slovenije. Proučevani konstrukti psihološkega opolnomočenja, zadovoljstva z delom in organizacijske pripadnosti so bili primerjani po državah. Spreitzerin PEQ je bil uporabljen za ocenjevanje psihološkega opolnomočenja, Spectorjev JSS za zadovoljstvo z delom ter Allenin in Meyerjov OCQ za oceno organizacijske pripadnosti.
Rezultati: Raziskava je pokazala, da je najvišja stopnja psihološkega opolnomočenja med visokošolskimi pedagogi iz Srbije in najnižja med tistimi iz Nemčije. Zadovoljstvo z delom je najvišje v Avstriji in najnižje v Sloveniji. Čustvena organizacijska pripadnost je najvišja v Sloveniji in najnižja v Nemčiji. Kalkulativna organizacijska pripadnost je najvišje ocenjena na Hrvaškem in najnižje na Češki. Dodatno, rezultati pokažejo, da je najvišja stopnja normativne organizacijske pripadnosti na Češkem in najnižja v Avstriji. Do statistično značilnih razlik ni prišlo le v primeru čustvene organizacijske pripadnosti.
Sklep: Poznavanje psihološkega opolnomočenja, zadovoljstva z delom in organizacijske pripadnosti je koristno za vodje, saj lahko s tem znanjem ustrezno upravljajo, razvijajo in motivirajo zaposlene.

Ključne besede: psihološko opolnomočenje, organizacijska pripadnost, zadovoljstvo z delom, visoko šolstvo, upravljanje s kadrovskimi viri.

Polona Šprajc

University of Maribor, Faculty of Organizational Sciences, Kidričeva cesta 55a, 4000 Kranj, Slovenia

Marko Urh

University of Maribor, Faculty of Organizational Sciences, Kidričeva cesta 55a, 4000 Kranj, Slovenia

Janja Jerebic

University of Maribor, Faculty of Organizational Sciences, Kidričeva cesta 55a, 4000 Kranj, Slovenia

Dragan Trivan

UNION-Nikola Tesla University, Faculty of Business Studies and Law, Staro Sajmiste 29, 11070 Belgrade, Serbia

Povzetek

Ozadje in namen: Namen raziskave je bil ugotoviti, kateri so tisti vzroki zaradi katerih se študenti odločijo za plagiarizem. Želeli smo dognati, kateri je glavni vzrok, da do plagiarizma pride in kako so znotraj glavnega vzroka ocenjene posamezne trditve. Analizirali smo tudi povezanost demografskih podatkov študentov in njihovo stopnjo motivacije za študij z vzroki za plagiarizem.
Oblikovanje/metodologija/pristop: Podatke za raziskavo smo zbrali z anketnim vprašalnikom, ki smo ga razdelili med študente 17 fakultet Univerze v Mariboru v Sloveniji. V raziskavi je sodelovalo 139 študentov, 85 moških in 54 žensk, starih od 19 do 36 let. Anketni vprašalnik je vseboval 95 zaprtih vprašanj, ki so bila strukturirana v: (i) splošne podatke, (ii) izobraževanje, (iii) socialni status, (iv) zavedanje plagiatorstva, (v) vzroki za plagiarizem. Odgovori so bili porazdeljeni na likertovi lestvici od (1) sploh se ne strinjam do (5) močno se strinjam. Izvedeni so bili parametrični in neparametrični statistični testi.
Rezultati: Rezultati kažejo, da je informacijska in komunikacijska tehnologija v veliki meri odgovorna za plagiarizem študentov. V največji meri sta izpostavljena vzroka: enostavnost kopiranja in preprost dostop do materialov in novih tehnologij. Ugotovili smo tudi nekatere razlike med nizko in visoko motiviranimi študenti za študij. Razlike v povprečnih vrednostih odgovorov pri stopnji motiviranosti za študij se kažejo pri vzrokih: akademske spretnosti, učni dejavniki in drugi razlogi za plagiarizem, pri čemer so povprečne vrednosti nižje motiviranih študentov statistično pomembno drugačne (višje) od povprečnih vrednosti višje motiviranih študentov. Med povprečnim časom, ki ga študenti porabijo na internetu in vzroki za plagiarizem ni bilo ugotovljene neposredne povezanosti.
Zaključek: Osnovno poslanstvo fakultet je prenos znanja na študente. To poslanstvo temelji na moralnem in etično sprejemljivem ravnanju vseh subjektov. Fakulteta je tista, ki mora študente usmerjati ter jim nuditi pravi nabor spretnosti in veščin, da do plagiarizma ne bo prihajalo.

Ključne besede: plagiarizem, visoko šolstvo, vzroki za plagiarizem, akademske veščine, profesorji

Maja Rožman

Lackova cesta 13, 2000 Maribor, Slovenia

Sonja Treven

University of Maribor, Faculty of Economics and Business, Slovenia

Vesna Čančer

University of Maribor, Faculty of Economics and Business, Slovenia

Marijan Cingula

University of Zagreb, Faculty of Economics and Business, Croatia

Povzetek

Ozadje in namen: Ljudje preživijo velik del svojega življenja na delovnem mestu, vendar je vloga starosti pri oblikovanju delovnih mest in izvajanju dela v veliki meri prezrta. Posledice se lahko odražajo v stresu in različnih simptomih izgorelosti. Tako se starostni raznoliki zaposleni soočajo z različnimi simptomi izgorelosti in stresom pri opravljanju njihovega dela. Glavni cilj prispevka je predstaviti izgorevanje starejših zaposlenih v primerjavi z mlajšimi zaposlenimi v slovenskih podjetjih.
Zasnova / metodologija / pristop: Prispevek temelji na raziskavi med dvema starostnima skupinama, in sicer mlajših zaposlenih, ki so bili razvrščeni v skupino pod 50 let in starejših zaposlenih, ki so bili razvrščeni v skupino nad 50 let. Kolmogorov-Smirnov in Shapiro-Wilk test je pokazal, da podatki niso normalno porazdeljeni, zato smo uporabili ne-parametrični Mann-Whitney U test za preverjanje razlik v telesnih, čustvenih in vedenjskih simptomih izgorelosti na delovnem mestu med obema skupinama.
Rezultati: Rezultati kažejo, da obstajajo statistično značilne razlike v veliki večini spremenljivk, ki opisujejo fizične, čustvene in vedenjske simptome izgorelosti na delovnem mestu med mlajšimi in starejšimi zaposlenimi v slovenskih podjetjih.
Zaključek: Dobro počutje na delovnem mestu starostno različnih zaposlenih je ključnega pomena za dolgoročno uspešnost organizacije. Managerji in delodajalci morajo izvajati ustrezne ukrepe za zmanjšanje izgorevanja, kot tudi, da prispevajo k dobremu počutju zaposlenih in boljše delovanje na delovnem mestu.

Ključne besede: Fizični simptomi izgorelosti, čustveni simptomi izgorelosti, vedenjski simptomi izgorelosti, zaposleni, upravljanje s človeškimi viri

Rok Pintar

University of Maribor, Faculty of Organizational Sciences, Kidričeva cesta 55a, 4000 Kranj, Slovenia

Jorge Tiago Martins

Information School, The University of Sheffield, UK

Mocja Bernik

University of Maribor, Faculty of Organizational Sciences, Kidričeva cesta 55a, 4000 Kranj, Slovenia

Povzetek

Ozadje in namen: Mednarodna podjetja zahtevajo drugačen pristop kadrovskega managementa pri doseganju svojih ciljev. Vzrok je v zaposlenih, ki delujejo v tujini in jih imenujemo ekspatriati. Namen raziskave je zato ugotoviti dojemanje načina dela in izkušenj ekspatriatov znotraj enega izmed mednarodnih podjetij v Sloveniji.
Zasnova/Metodologija/Pristop: Za raziskavo je bila uporabljena spletna anketa med vsemi ekspatriati v farmacevtskem podjetju. Vprašalnik je bil poslan naključno v elektronski obliki in strukturiran v programu 1 ka (https://www.1ka.si). Vseh 12 poslanih vprašalnikov je bilo v celoti in pravilno izpolnjenih.
Rezultati: Rezultati so pokazali, da je več dejavnikov, ki vplivajo na odhod ekspatriatov v tujino., pa vendar nobeden izmed njih ni zadovoljil njihovih pričakovanj. Rezultati so med drugim pokazali, da ni nobenih razlik v njihovih pričakovanjih med tistimi ekspatriati, ki so v tujini 12 mesecev ali manj in tistimi, ki presegajo čas dela v tujini za več kot 12 mesecev.
Zaključek: V raziskavi so bili ugotovljeni dejavniki, ki vplivajo na odhod ekspatriatov v tujino in zadovoljitev njihovih pričakovanj. Rezultati raziskave bodo v pomoč vsem bodočim ekspatriatom, ki se bodo odločali za ta način dela v izbranem podjetju.

Ključne besede: ekspatriatizem, mednarodna kariera, prenos znanja, multinacionalne korporacije