Zaposlitve s skrajšanim delovnim časom: priložnost ali ovira? Primer Moravsko-Šlezijske regije
Šárka ČEMERKOVÁ, Jarmila ŠEBESTOVÁ,, Roman ŠPERKA
Redno in začasno zaposleni v projektno organiziranem delu posvečajo različno pozornost predpogojem za učenje
Gunnar AUGUSTSSON, Maria RASMUSSON
Vpliv učiteljeve zaznave ravnateljevih vedenj, ki opolnomočijo na dimenzije psihološkega opolnomočenja: primer slovenskega vzorca
Tina VRHOVNIK, Miha MARIČ, Jasmina ŽNIDARŠIČ, Gašper JORDAN
Ali smo pripravljeni uporabiti RFID podkožni mikročip za zdravstvene namene?
Borut WERBER, Alenka BAGGIA, Anja ŽNIDARŠIČ
Izzivi prenosa lastništva malih in srednjih podjetij: primerjava med Hrvaško in Finsko
Mirela ALPEZA, Juha TALL, Petra MEZULIĆ JURIC
Vpliv strahu pred krajo identitete in zaznavo tveganja na namero nakupa prek spleta
Gašper JORDAN, Robert LESKOVAR, Miha MARIČ
Zaposlitve s skrajšanim delovnim časom: priložnost ali ovira? Primer Moravsko-Šlezijske regije
Šárka ČEMERKOVÁ
Silesian University in Opava, School of Business Administration in Karviná, Department of Business Economics and Management, Univerzitní náměstí 1934/3, Karviná, Czech Republic
Jarmila ŠEBESTOVÁ
Silesian University in Opava, School of Business Administration in Karviná, Department of Business Economics and Management, Univerzitní náměstí 1934/3, Karviná, Czech Republic
Roman ŠPERKA
Silesian University in Opava, School of Business Administration in Karviná, Department of Business Economics and Management, Univerzitní náměstí 1934/3, Karviná, Czech Republic
Povzetek
Ozadje in namen: Zaposlitev s krajšim delovnim časom lahko obravnavamo kot sodobno obliko zaposlitve in kot vrsto inovativnih organizacijskih sprememb. Povprečni delež delovnih mest s krajšim delovnim časom na Češkem v opazovanem obdobju 2004-2016 je po OECD znašal 3,9%, v primerjavi s povprečno vrednostjo OECD 16,6%. Glavno vprašanje, ki se je pojavilo, je, ali obstajajo regionalne razlike? Predstavljeni zaključki temeljijo na regionalni študiji v Moravsko-Šlezijski regiji (MSR) na Češkem, kjer je srednja vrednost zaposlitev za krajši delovni čas 10%. Glavni cilj študije je oceniti regionalno raven ponudb za zaposlitev s krajšim delovnim časom in prepoznati glavne priložnosti in ovire za majhno število teh delovnih mest. Zasnova / metodologija / pristop: Prispevek temelji na kvantitativni študiji, za katero smo podatke zbrali z anketo, na katero je odgovorilo 215 anketirancev – lastnikov malih in srednje velikih podjetij (MSP) v Moravsko-Šlezijski regiji. Vprašalnik je bil sestavljen iz 16 vprašanj s treh glavnih področij: (i) podjetniška motivacija, (ii) zunanji dejavniki – težave s trgom dela in (iii) interni dejavniki. Za primerjavo rezultatov so bili uporabljeni sekundarni podatki, kot so rezultati prejšnjih študij in podatki z regionalnih vladnih spletnih strani. Vse spremenljivke primerjamo v okviru poslovne panoge, števila zaposlenih, prometa in starosti. Na koncu je bila uporabljena faktorska analiza, da bi našli pot, kako izboljšati ponudbo zaposlitev za krajši delovni čas. Rezultati: Raznolikost podjetij in različnih regionalnih lokacij odpira prostor za razpravo o podpori za krajši delovni čas. Faktorska analiza je identificirala pet pomembnih dejavnikov, ki bi lahko vplivali na lokalni trg dela in ravnanje podjetij. Zaključek: Dodana vrednost članka se kaže v identifikaciji dejavnikov, ki vplivajo na zaposlovanje s skrajšanim delovnim časom, kjer izstopa notranja pripravljenost za podporo zaposlitvi s krajšim delovnim časom in rast kvalifikacij kot tudi organizacijske spremembe.
Ključne besede: fleksibilnost; Moravska Šlezijska regija; zaposlitev s krajšim delovnim časom; mala in srednje velika podjetja
Redno in začasno zaposleni v projektno organiziranem delu posvečajo različno pozornost predpogojem za učenje
Gunnar AUGUSTSSON
Mid Sweden University, The Department of Education, 851 70 Sundsvall, Sweden
Maria RASMUSSON
Mid Sweden University, The Department of Education, 851 70 Sundsvall, Sweden
Povzetek
Ozadje in namen: Namen naše študije je raziskati, ali se redno in začasno osebje razlikuje po dojemanju predpogojev za učenje in ali obstajajo kvalitativni vidiki, ki se pri teh razlikah lahko štejejo za posebej pomembne. Zasnova / metodologija / pristop: Pristop je študija primera, ki temelji na kvantitativnih in kvalitativnih podatkih, zbranih prek spletnega vprašalnika in posamičnih intervjujev. Rezultati: Prispevek postavlja pod vprašaj razumevanje organizacije kot edine in bolj ali manj povezane enote. Na organizacijski ravni lastnik projekta, ki zaposluje osebje, ne skrbi za prenos pristojnosti med redno in začasno zaposlenimi ali med različnimi skupinami zaposlenih. Na individualni ravni so začasno zaposleni bolj osredotočeni na svojo specifično nalogo kot redno zaposleni. Zdi se, da redno zaposleni ščitijo neko skupnost ali organizacijsko perspektivo, medtem ko začasno zaposleni iščejo svoje dobro. Zaključek: Kadar organizacija uporablja začasno zaposleno osebje, obstaja tveganje, da se ena socialna enota glede pozornosti, namenjeni predpogojem za učenje, razlikuje od druge. Zato je znanstvena vrednost tega prispevka ugotovitev, da lahko angažiranje začasno zaposlenih povzroči razdrobljeno organizacijo ali je posledica razdrobljene organizacije. Ugotovitve kažejo, da pri projektih z redno in začasno zaposlenimi ni prenosa kompetenc med redno in začasno zaposlenimi, lastnik projekta pa ne prevzema nobene odgovornosti za načrtovanje človeških virov v smislu prenosa kompetenc med različnimi skupinami zaposlenih. Posledično dolgoročna učinkovitost in racionalnost v organizaciji nimata vedno prednosti pred organizacijsko pripadnostjo, tudi pri najemanju strokovnega znanja. Ko se to zgodi, lahko povzroči razdrobljeno kadrovsko skupino, ki je razdeljena na mislece / organizatorje in delavce / izvajalce. Ko se to zgodi, pomembne praktične spretnosti ostajajo zunaj organizacije, kar v metaforičnem smislu pomeni, da je roka ločena od možganov. Zato morajo organizacije z začasnim osebjem načrtovati, kako omogočiti prenos kompetenc med začasno in redno zaposlenim osebjem.
Ključne besede: prenos kompetenc; med-organizacija; organizacija projekta; začasno delo
Vpliv učiteljeve zaznave ravnateljevih vedenj, ki opolnomočijo na dimenzije psihološkega opolnomočenja: primer slovenskega vzorca
Tina VRHOVNIK
Primary School Jela Janežiča, Podlubnik 1, 4220 Škofja Loka, Slovenia
Miha MARIČ
Faculty of Organizational Sciences, University of Maribor, Kidričeva Cesta 55a, 4000 Kranj, Slovenia
Jasmina ŽNIDARŠIČ
Faculty of Organizational Sciences, University of Maribor, Kidričeva Cesta 55a, 4000 Kranj, Slovenia
Gašper JORDAN
Adecco H.R. d.o.o., Zoisova ulica 1, 4000 Kranj, Slovenia
Povzetek
Ozadje in namen: Ravnatelj na različne načine vpliva na učitelje. Ravnatelj, ki si želi uspešnih in zadovoljnih učiteljev, je sposoben ustvariti delovne pogoje, ki vplivajo na povečanje psihološkega opolnomočenja učiteljev. Glavni cilj naše raziskave je bil empirično preveriti razmerje med učiteljevimi zaznavami ravnateljevih vedenj, ki opolnomočijo in dimenzijami psihološkega opolnomočenja učiteljev (pomen, kompetentnost, samodoločenost in vpliv).
Oblikovanje/Metodologija/Pristop: S pomočjo strukturnega modeliranja (SEM) smo testirali štiri hipoteze v enem strukturnem modelu. Podatke za raziskavo smo zbrali s pomočjo spletne ankete, ki je bila izvedena med 525 slovenskimi učitelji, zaposlenimi v osnovnih šolah. Za merjenje učiteljevih zaznav ravnateljevih vedenj, ki opolnomočijo smo uporabili vprašalnik SLEB avtorjev Lee in Nie, za merjenje dimenzij psihološkega opolnomočenja pa Spreitzerin PEQ. Rezultati: Rezultati raziskave kažejo, da učiteljeva zaznava ravnateljevih vedenj, ki opolnomočijo, pozitivno in statistično značilno vpliva na vse dimenzije psihološkega opolnomočenja učiteljev (pomen, kompetentnost, samodoločenost in vpliv). Sklep: Poznavanje psihološkega opolnomočenja je za ravnatelje izjemnega pomena, predvsem pa je ključno, da ravnatelji ozavestijo svoje veščine vodenje in s povečanjem vedenj, ki opolnomočijo učitelje, ustvarijo delovno okolje, ki bo učitelje še bolj opolnomočilo. Raziskave na področju ravnateljevega vodenja so dokaj nove, zato je opravljena raziskava prispevala nova spoznanja na področju vodenja v vzgoji in izobraževanju ter področju psihologije dela.
Ključne besede: HRM; vodenje; psihološko opolnomočenje; SEM
Ali smo pripravljeni uporabiti RFID podkožni mikročip za zdravstvene namene?
Borut WERBER
University of Maribor, Faculty of Organizational Sciences, Kidričeva cesta 55a, SI-4000 Kranj, Slovenia
Alenka BAGGIA
University of Maribor, Faculty of Organizational Sciences, Kidričeva cesta 55a, SI-4000 Kranj, Slovenia
Anja ŽNIDARŠIČ
University of Maribor, Faculty of Organizational Sciences, Kidričeva cesta 55a, SI-4000 Kranj, Slovenia
Povzetek
Ozadje in namen: Obstajajo številne študije, ki obravnavajo sprejetje naprav z radiofrekvenčno identifikacijo (RFID), vendar le nekatere od njih obravnavajo mnenja posameznikov o uporabi RFID podkožnega mikročipa (RFID-SM). Po prvih testih na prostovoljcih, ki so se izvajali med letoma 1998 in 2000, je uporaba RFID-SM v zdravstvene namene ostala dokaj omejena. V raziskavi ugotavljamo verjetnost sprejetja RFID-SM v zdravstvene namene z vidika končnega uporabnika. Oblikovanje / metodologija / pristop: Cilj prispevka je razviti in ovrednotiti model sprejetja RFID-SM. Predlagamo razširjeni model sprejetja tehnologije (TAM) za sprejetje RFID-SM, ki ga v okviru raziskave testiramo. Preko spletne ankete smo pridobili primeren vzorec 531 anketirancev. Poleg treh osnovnih dejavnikov TAM (zaznana uporabnost, zaznana enostavnost uporabe in odnos do uporabe), so bile v model vključeni tudi trije zunanji dejavniki (skrb za zdravje, zaznano zaupanje in starost). Model smo preverili s konfirmatorno faktorsko analizo in tehniko strukturnega modeliranja. Rezultati: Zaznana uporabnost ima statistično značilen vpliv, medtem ko vpliv zaznane enostavnosti za uporabo nima statistično značilnega vpliva na odnos do uporabe RFID-SM v prihodnosti. Najbolj vpliven zunanji dejavnik je zaznano zaupanje, kar kaže na pomanjkanje zaupanja v zaščito osebnih podatkov, ki naj bi jo zagotavljala država in ostale institucije. Po pričakovanjih ima skrb za zdravje negativen vpliv na zaznano zaupanje in zaznano uporabnost RFID-SM. Zaključek: Rezultati empirične študije so pokazali, da vsi zunanji dejavniki predstavljeni v modelu, pomembno vplivajo na sprejetje RFID-SM. Zaznana enostavnost uporabe ni pomembna pri odnosu do sprejetja RFID-SM. Poleg predlaganega modela pa analiza zbranih podatkov kaže, da pozitiven odnos do uporabe RFID-SM na področju zdravstva raste.
Ključne besede: zdravstvo, mikročip, RFID, TAM, SEM, Slovenija
Izzivi prenosa lastništva malih in srednjih podjetij: primerjava med Hrvaško in Finsko
Mirela ALPEZA
Josip Juraj Strossmayer University of Osijek / Faculty of Economics in Osijek, Trg Ljudevita Gaja 7, 31000 Osijek, Croatia
Juha TALL
Agency for Rural Affairs/Department of Rural Development, P.O. Box 405; 60101, Seinäjoki, Finland
Petra MEZULIĆ JURIC
Josip Juraj Strossmayer University of Osijek / Faculty of Economics in Osijek, Trg Ljudevita Gaja 7, 31000 Osijek, Croatia
Povzetek
Ozadje in namen: V življenjskem ciklu podjetja prenos poslovanja podjetja predstavlja kritično stopnjo razvoja. Podcenjevanje kompleksnosti in dolgotrajnosti tega procesa lahko negativno vpliva na podjetja, njihove lastnike in široko mrežo zainteresiranih partnerjev. Cilj tega prispevka je primerjava odnosa do prenosa lastništva podjetnikov, starih 55 let ali več, na Hrvaškem in na Finskem, in oblikovanje priporočil za izboljšanje nacionalnih ekosistemov za prenos lastništva podjetij med generacijama. Metodologija / pristop: Populacija, ki smo jo raziskovali, so podjetniki, stari 55 let in več. Uporabili smo vprašalnik, ki je bil naprej uporabljen na Finskem in ga delno prilagodili za hrvaški podjetniški ekosistem.. Raziskava na Hrvaškem je potekala s kombinacijo metode CATI in CAWI s strani profesionalne agencije za zbiranje podatkov. Zbrane podatke so primerjali na podlagi demografskega merila, industrijskega ozadja, izkušenj pri prenosu podjetij, pričakovane prihodnosti podjetja, potrebnih podpore in največjih izzivov. Rezultati: Rezultati kažejo na vedno večje število podjetnikov na Hrvaškem, ki bodo zainteresirani za prodajo podjetja, ko se bodo umaknili iz poslovanja, in razmeroma malo tistih, ki pričakujejo, da bodo družinski dediči prevzeli podjetje. Na Finskem so najpomembnejši izzivi povezani z vrednotenjem podjetij in iskanjem primernega naslednika ali kupca. Zaključek: Za nadaljnji razvoj poslovnega transfernega ekosistema na Hrvaškem priporočamo, da se osredotočimo na dejavnosti ozaveščanja načinov, ki bi olajšali prodajalcem najti primerne kupce, spodbujanje podjetništva pri prevzemih in svetovanje mikro podjetjem. Rezultati na Finskem kažejo, da je pomembno vlagati stalna prizadevanja za povečanje učinkovitosti že izvajanih ukrepov.
Ključne besede: mala in srednja podjetja; poslovni prenos; ekosistem za poslovni prenos podjetij
Vpliv strahu pred krajo identitete in zaznavo tveganja na namero nakupa prek spleta
Gašper JORDAN
Independent researcher, Ljubljana, Slovenia
Robert LESKOVAR
University of Maribor, Faculty of Organizational Sciences, Kidričeva cesta 55a, 4000 Kranj, Slovenia
Miha MARIČ
University of Maribor, Faculty of Organizational Sciences, Kidričeva cesta 55a, 4000 Kranj, Slovenia
Povzetek
Ozadje in namen: Spletna aktivnosti so del skoraj vsakega vidika vsakodnevnega življenja ljudi. Prav tako se vsako leto povečujejo spletni nakupi, zaradi česar je pomembno proučevati, kaj vpliva na namero nakupa prek spleta. Na namere nakupa prek spleta med drugim vplivata tudi strah pred krajo identitete in zaznavo tveganja. Oblika/Metodologija/Pristop: Spletna raziskava je bila izvedena na vzorcu 190-ih udeležencih iz Slovenije. Povezave med konstrukti strahu pred finančno izgubo, strahu pred izgubo ugleda, zaznavo tveganja in namero nakupa prek spleta so bile proučevane. Rezultati: Raziskava je pokazala, da so povezave med konstrukti strahu pred finančno izgubo, strahu pred izgubo ugleda in zaznavo tveganja pozitivne ter, da je povezava med konstruktoma zaznave tveganja in namero nakupa prek spleta negativna. Vse povezave so bile statistično značilne. Zaključek: Razumevanje vpliva strahu pred krajo identitete in zaznavo tveganja na namero nakupa prek spleta je lahko koristno za spletne prodajalce, saj lahko s temi ugotovitvami upravljajo ta strah in zaznavo tveganja za povečanje namere nakupa prek spleta in ustrezno obravnavajo tveganja. Spletni prodajalci morajo zato upoštevati nove ugotovitve s področja spletne prodaje. Če si spletna trgovina želi imeti uspešno prodajo, mora upoštevati tako želje uporabnikov kot njihove zadržke..
Ključne besede: e-trgovanje, strah pred krajo identitete, namera nakupa prek spleta, zaznava tveganja, SEM