Let.51, Št.3 (2018)

Richard SZANTO

Corvinus University of Budapest, Department of Decision Sciences

Povzetek

Ozadje in cilj: Številne raziskave so preučevale razlike pri upravljanju družbene odgovornosti podjetij (CSR) pri večnacionalnih podjetij po vsem svetu. Glavno vprašanje te študije je, ali obstajajo razlike med prakso družbene odgovornosti podjetij med domačo državo in državo gostiteljico?
Zasnova / metodologija / pristop: V članku so analizirane razlike v spletni komunikaciji prakse družbene odgovornosti podjetij med globalnimi spletnimi stranmi podjetja in spletnimi stranmi lokalnih podružnic na Madžarskem. Vzorec vsebuje 70 multinacionalnih družb (MNC) in njihovih madžarskih hčerinskih družb. Vse hčerinske družbe v vzorcu so uvrščene med 200 največjih podjetij (na podlagi prometa) na Madžarskem. Obiskali smo lokalne (madžarske) in globalne spletne strani teh MNC, na spletnih straneh podjetij pa smo iskali vnaprej določene kategorije. Beležili smo prisotnost / pomanjkanje teh CSR tem na spletnih straneh.
Rezultati: Ugotovitve kažejo, da je spletna predstavitev hčerinskih družb o družbeni odgovornosti običajno bolj omejena kot globalna komunikacija na to temo. Poleg tega se zdi, da je pomembna tudi oddaljenost od sedeža matične družba: čim dlje je sedež MNC, manj je prisotnosti CSR tem na spletnih straneh lokalne hčerinske družbe.
Zaključek: Glavni prispevek tega članka je poglobiti naše znanje o strategijah družbene odgovornosti podjetij večnacionalnih podjetij v njihovem delovanju. Potrjeno je bilo, da se njihove prakse družbene odgovornosti podjetij bistveno razlikujejo med gostiteljicami in matičnimi državami.

Ključne besede: CSR; lokalne hčerinske družbe; multinacionalne družbe; spletno komuniciranje

Petra GRAH

University of Maribor, Faculty of Economics and Business, Razlagova 14, 2000 Maribor, Slovenia

Vesna ČANČER

University of Maribor, Faculty of Economics and Business, Razlagova 14, 2000 Maribor, Slovenia

Borut BRATINA

University of Maribor, Faculty of Economics and Business, Razlagova 14, 2000 Maribor, Slovenia

Povzetek

Ozadje in namen:. Na področju managerskih prevzemov (MBO) je bilo v Sloveniji opravljenih malo raziskav. Raziskave so se osredotočale predvsem na motive prevzemov družb ter stopnjo uspešnosti prevzemov. Namen prispevka je analizirati indikatorje, ki napovedujejo stečaj ali finančno prestrukturiranje družb, ter preveriti, kako se le-ti razlikujejo pri uspešnih in neuspešnih družbah.
Metodologija: V raziskavo smo vključili 23 MBO v Sloveniji v obdobju od 2005 do 2008, uporabili pa smo sledeče finančne in nefinančne indikatorje: dobičkonosnosti, poslovanja, plačilne sposobnosti in likvidnosti, pri čemer smo uporabili metodo analitičnega hierarhičnega procesa. Glavni cilj raziskave je s pomočjo izbranih finančnih in nefinančnih indikatorjev raziskati, ali imajo ciljne družbe, kjer se stečaj ali finančno prestrukturirane nista pričela, v večini primerov višje agregirane vrednosti, kot tiste, nad katerimi se je pričel stečaj ali finančno prestrukturiranje. Tako smo s pomočjo izbranih indikatorjev prikazali enega izmed možnih načinov, kako ugotoviti, da bo posamezen MBO uspešen oz. neuspešen.
Rezultati: Ugotovili smo, da se slabši rezultati večinoma pojavljajo pri ciljnih družbah na področjih dobičkonosnosti, poslovanja, plačilne sposobnosti in likvidnosti, kadar gre za neuspešne MBO, kakor pa v primerih uspešnih MBO. Nadalje smo glede na izbrane indikatorje rezultate razdelili v štiri kvartale. Ugotovili smo, da je večina ciljnih družb, kjer so bili MBO neuspešni, uvrščena v slabši kvartal od večine ciljnih družb, kjer so bili MBO uspešni.
Zaključek: Glavni prispevek je v ugotovitvi, da se izbrani finančni in nefinančni kazalniki razlikujejo, kadar gre za uspešne in neuspešne MBO. To znanje bo pripomoglo k preprečevanju podobnih dogodkov v prihodnosti.

Ključne besede: managerski prevzemi; management; stečajni modeli; finančni in nefinančni kazalniki; analitični hierarhični proces

Milos MARYSKA

University of Economics, Prague, Faculty of Informatics and Statistics, W. Churchill Sq. 4, 130 67 Prague 3, Czech Republic

Petr DOUCEK

University of Economics, Prague, Faculty of Informatics and Statistics, W. Churchill Sq. 4, 130 67 Prague 3, Czech Republic

Povzetek

Ozadje in namen: Namen članka je analiza rezultatov sprejemnih izpitov in rezultatov rednih izpitov tujih študentov na dodiplomskih študijskih programih, ki se izvajajo v češkem jeziku, na štirih fakultetah Ekonomske Univerze v Pragi (UEP), z namenom raziskati odvisnost med rezultati sprejemnih izpitov iz angleščine in matematike ter (1) rezultati rednih izpitov med študijem in med (2) uspešnim zaključkom študija.
Zasnova / metodologija / pristop: Analizirali smo 4.381 zapisov – prijav študentov iz tujih držav, ki so podali vlogo za študij med leti 2009 in 2015. Uporabili smo standardne statistične metode in metodo logistične regresije v obliki logit modela.
Rezultati: Ugotovili smo šibko statistično povezavo med rezultati sprejemnih izpitov iz matematike in rezultati rednih izpitov. Koeficient korelacije se giblje med 0,078 – 0,283 za preiskovane fakultete UEP. Isti kazalnik je za izpit iz angleškega jezika pokazal nekoliko boljše vrednosti, giblje se med 0,218 – 0,312. Če je rezultat pri sprejemnem izpitu višji za eno točko, je verjetnost uspešnega zaključka študija večja za faktor od 1.017 do 1.042, odvisno od posamezne fakultete.
Zaključek: Rezultati analize izpitnih rezultatov iz matematike in angleščine kažejo, da odlični rezultati pri sprejemnem izpitu ne morejo zagotoviti uspešnih rednih izpitov. Zaključek o verjetnosti dokončanja študija je, da je sprejemljiva raven točk za sprejem tujih študentov med 150 in 170 točk, odvisno od fakultete.

Ključne besede: znanje; tuji študent; univerza; angleški jezik; matematika

Vesna NOVAK

University of Maribor, Faculty of Organizational Sciences, Kidričeva cesta 55a, 4000 Kranj, Slovenia

Anja ŽNIDARŠIČ

University of Maribor, Faculty of Organizational Sciences, Kidričeva cesta 55a, 4000 Kranj, Slovenia

Povzetek

Ozadje in namen: Smo v času pospešene globalizacije, ki ima daljnosežen vpliv na zaposlovanje mladih. Zato v prispevku predstavljamo problematiko prehoda terciarno izobraženih mladih v delovno okolje z vidika pomena izobraževanja in pridobivanja delovnih izkušenj med študijem. Glavni namen raziskave je bil analizirati stališča in razmišljanja študentov glede izbora študija in delovnih izkušenj, ki jih mladi pridobivajo med študijem s študentskim delom v povezavi z njihovimi pričakovanji glede zaposlitve.
Zasnova/metodologija/pristop: Vir podatkov je predstavljala raziskava Slovenska Mladina iz leta 2013. V vzorcu smo zajeli tiste, ki so imeli status študenta in so bili stari med 19 in 24 let ter so izpolnili del vprašalnika, ki se je nanašal na zaposlitev. Raziskovalne hipoteze smo testirali z analizo variance in t-testom za neodvisna vzorca.
Rezultati: Ugotovili smo, da med študenti, ki so izbrali študij iz različnih razlogov, obstajajo razlike v prepričanju, da bodo takoj po študiju našli zaposlitev. Ugotovili smo tudi, da med študenti, ki poleg študija delajo in tistimi, ki samo študirajo, obstajajo razlike v posameznih izjavah glede njihovega prehoda iz izobraževanja v zaposlitev. Zaključili smo, da delo med študijem, še posebej na področju stroke pozitivno vpliva na razmišljanja študentov glede prehoda v zaposlitev.
Zaključek: Aktualna obravnava problematike zaposlovanja terciarno izobraženih mladih je podprta z empiričnimi podatki, v zaključku pa so podani predlogi za izboljšanje stanja. Članek tako pripomore k razumevanju problematike zaposlovanja mladih s širšega vidika in k razumevanju opazovanih dogajanj v družbi.

Ključne besede: zaposlovanje mladih; terciarna izobrazba; delovne izkušnje; iskanje zaposlitve

Tanja BALAŽIC PEČEK

Fakulteta za organizacijske študije v Novem mestu, Novi trg 5, 8000 Novo mesto, Slovenija

Marija OVSENIK

Fakulteta za organizacijske študije v Novem mestu, Novi trg 5, 8000 Novo mesto, Slovenija

Povzetek

Ozadje in namen: Večni izziv raziskovalcem organizacijske teorije predstavlja vprašanje, kako razviti ustrezno organizacijo za vse bolj kompleksne notranje in zunanje procese in jo postaviti v okvir enostavne definicije. Zahtevno okolje organizacije in civilizacije je obremenjeno z nenehnim tekmovanjem za profit. Prav ta dinamika profita slepi človeka, da se oddaljuje od sebe in od kreativnosti v organizacijah. Človek vse prepogosto reagira avtomatsko, kar pomeni, da ne izrablja vseh potencialov, kar pomeni paradoks organizacije. Prav zato je pomemben doprinos avtopoieze kot celovitega prepleta procesov nenehnega gibanja na področju ustvarjalne drže in celostne kulture človeka. Ko govorimo o paradigmi jutrišnje organizacije, govorimo o človeku v organizaciji, v medsebojni samo/so-odvisnosti na mikro in makro ravni. Namen našega prispevka je znotraj čedalje bolj virtualne organizacije raziskati položaj in vlogo človeka, humanosti in človeški potencial kot ustvarjalni potencial organsko-humane organizacije.
Zasnova/metodologija/pristop: Raziskava temelji na kvalitativnem pristopu. Za celovitejše raziskovanje avtopoieze v organizaciji smo uporabili mešane metode. Pri izdelavi koncepta smo uporabili naravni zakon kot življenjski krog in ga primerjali z organizacijo.
Rezultati: Razvili smo koncept gradnikov avtopoieze kot življenjski krog, ki predstavlja koncept organizacije prihodnosti. Koncept je lahko primerjalno orodje za zaznavanje procesov v organizaciji. Z rezultati smo utemeljili, da organizacija izgublja procese občutenja in razmišljanja človeka.
Zaključek: Sprejemanje avtopoieze na vseh ravneh človeškega delovanja in posledično vse bolj osveščenih organizacij ter družbe kot celote rezultira v procesih, ko avtopoieza vpliva na kulturni razvoj družbe v smislu povezovanja znanosti, umetnosti, visokih tehnologij in duhovnosti. Rezultati so lahko vodilo in izziv humanim organizacijam.

Ključne besede: organizacija; avtopoieza; človeški potencial; koncept gradnikov avtopoieze

Janez Zeni

Samostojni svetovalec, Spodnja Besnica, Trata 9, 4201 Zg.Besnica

Vladislav Rajkovič

Univerza v Mariboru, Fakulteta za organizacijske vede, Kidričeva cesta 55a, 4000 Kranj