Prakse, ki temeljijo na znanju, in inovacije v malih in srednje velikih podjetjih
Mohammad Jaber Yousef AL-TAL
Girne American University, Faculty of Economics and Business, Business Management Department, via Mersin 10, North Cyprus, Turkey
Okechukwu Lawrence EMEAGWALI
Girne American University, Faculty of Economics and Business, Business Management Department, via Mersin 10, North Cyprus, Turkey
Povzetek
Ozadje in namen: Nedavni pregledi literature o upravljanju s človeškimi viri (HRM) še naprej postavljajo upravljanje znanja in intelektualni kapital kot ključne dejavnike za konkurenčnost, produktivnost in organizacijsko uspešnost. Članek raziskuje povezavo med praksami na področju znanja, ki temeljijo na znanju, zmogljivosti upravljanja znanja, intelektualnega kapitala, inovacij v proizvodih in procesih v malih in srednje velikih podjetjih (MSP). Zasnova / metodologija / pristop: Podatki so bili zbrani pri 250 registriranih MSP v Jordaniji s pomočjo preproste tehnike naključnega vzorčenja. Modeliranje kovariančne strukturne enačbe je bilo uporabljeno pri preskušanju predlaganega raziskovalnega modela. Rezultati: Ugotovitve osvetljujejo pozitiven vpliv prakse na znanju managementa malih in srednjih podjetij, ki temelji na znanju, na sposobnosti upravljanja znanja, intelektualnega kapitala in inovacij v proizvodih in procesih MSP. MSP, ki upravlja z znanjem, lahko pozitivno vpliva na svoj intelektualni kapital ter inovacije proizvodov in postopkov. Intelektualni kapital se kaže tudi kot močan napovedovalec inovacij proizvodov in procesov v MSP. Ugotovili smo tudi serijski posredni učinek (mediacijo) sposobnosti upravljanja znanja in intelektualnega kapitala na odnos med prakso, ki temelji na znanju, HRM in MSP, ter inovativnost izdelkov in procesov. Zaključek: Praksa in inovativnost temelječa na znanju, sta bili deležni veliko pozornosti raziskovalcev, vendar je razumevanja procesa, s katerim znanje vodi do inovativnosti, nepopolno. Na podlagi teorije, ki temelji na znanju (KBV), je ta študija med prvimi poskusi, da se razkrije strukturni proces med praksami in inovacijami, ki temeljijo na znanju, in inovacijami prek zmogljivosti za upravljanje znanja in intelektualnega kapitala. Študija je teoretično ovrednotila okvir KBV v ne-zahodnem kontekstu in pokazala pomembnost na znanju temelječe prakse HRM za inovativnost MSP. Ugotovitve ne zagotavljajo le koristnih spoznanj za menedžerje in strokovnjake, ampak lahko služijo tudi kot gradnik za nadaljnje raziskave.
University of Zilina, Faculty of Operation and Economics of Transport and Communications, Univerzitna 1, 010 26 Zilina, Slovak Republic
Viera BARTOSOVA
University of Zilina, Faculty of Operation and Economics of Transport and Communications, Univerzitna 1, 010 26 Zilina, Slovak Republic
Pavol KUBALA
University of Zilina, Faculty of Operation and Economics of Transport and Communications, Univerzitna 1, 010 26 Zilina, Slovak Republic
Povzetek
Ozadje in namen: Vedenjske finance so relativno novo, a hitro razvijajoče se področje, ki ponuja razlago ekonomskega odločanja s kognitivno psihologijo, konvencionalno ekonomsko in finančno teorijo. Vedenjske finance iščejo vpliv psihologije na obnašanje finančnih strokovnjakov in posledične učinke na finančne trge. Namen prispevka je raziskati vedenjske vidike sprejemanja finančnih odločitev, saj pomagajo pojasniti, zakaj in kako so trgi lahko neučinkoviti. Zasnova / Metodologija / Pristop: Mehka logika je odlično orodje za delo z lingvističnimi spremenljivkami, ki se pogosto pojavljajo pri delu z vedenjskimi podatki. Zato analiziramo proces sprejemanja finančnih odločitev z vidika vedenjskih financ, da bi bolje razumeli proces odločanja vlagateljev, ki uporabljajo načela mehke logike za reševanje različnih finančnih problemov. Rezultati: Rezultati študije kažejo, da je mehka logika uporabna pri reševanju problemov finančnega upravljanja in finančnih odločitev. Poudariti je treba nujnost uporabe mehke logike za vodstvene in finančne odločitve. Raziskave na tem področju kažejo, da je v nekaterih primerih, kot v primeru vedenjskega financiranja, uporaba mehke logike veliko bolj primerna kot uporaba drugih metod (Peters, Aguiar in Sales). Zaključek: Novost v prispevku je razširiti uporabo mehkih množic na področju sprejemanja finančnih odločitev. Prispevek kaže, da kljub temu, da se mehka logika trenutno uporablja predvsem v tehničnih smereh, je uporabna tudi v finančnem upravljanju, zlasti v primerih, ko je treba upoštevati vpliv človeka in pojavljanje lingvističnih spremenljivk.
Polis University, Tirana, Albania, and NCOI University of Applied Arts, Hilversum, The Netherlands
Merita TOSKA
Co-PLAN Institute for Habitat Development, Tirana, Albania, and Polis University, Tirana, Albania
Povzetek
Ozadje in namen: O motivaciji delavcev na področju znanja na Zahodnem Balkanu je zelo malo znanega. Obstaja splošno razširjeno prepričanje, da so zaslužek in poklicne možnosti najbolj kritični motivacijski dejavniki, toda predhodne študije so nakazale, da so pomembni tudi notranji motivacijski dejavniki. Za boljše razumevanje motivacije za delo je bila v Albaniji izvedena študija med delavci, ki se ukvarjajo z znanjem, usmerjena na zunanje motivacijske dejavnike in na organizacijsko zavezanost. Metodologija: Po predhodni študiji in pregledu teorije sta bili izbrani dve motivacijski teoriji (teorija samoodločanja in organizacijska zavezanost) in ustrezni instrumenti (delovna ekstrinzična in intrinzična motivacijska lestvica oziroma vprašalnik za organizacijsko zavezanost). Izvedena je bila raziskava, ki temelji na namenskem homogenem vzorčenju. Zbrali smo 252 veljavnih vprašalnikov. Preverjena je bila notranja skladnost podatkov raziskovanja. Rezultati: Ugotovitve kažejo, da ko so delavci, ki se ukvarjajo z znanjem na vprašanja o njihovi motivaciji, dajo odgovore, ki kažejo, da so notranji motivacijski dejavniki pomembnejši od zunanjih motivacijskih dejavnikov. Študija kaže, da je afektivna zaveza – osrednji dejavnik organizacijske zavezanosti – zelo visoka. Korelacijska analiza podatkov kaže, da anketirani strokovnjaki, ne glede na starost, spol in število let zaposlitve, identificirajo kot najmočnejši dejavnik notranjo in introjektirano motivacijo ter afektivni organizacijsko zavezanost. Delovna mesta anketirancev – strokovna ali vodstvena – prav tako bistveno ne vplivajo na motivacijo in organizacijsko zavezanost. Zaključek: Rezultate raziskave motivacijskih dejavnikov in organizacijske zavezanosti kažejo, da morajo organizacije posvetiti pozornost razmerju med večjo motivacijo in večjo produktivnostjo. Današnji slogi transakcijskega vodenja spodbujajo zaposlene na podlagi njihove notranje motivacije za povečanje produktivnosti in jih velja upoštevati.
Ključne besede: motivacija; samoodločanje; organizacijska zavezanost; Albanija; Zahodni Balkan
Poklicni stres, simptomi izgorelosti in zadovoljstvo na delovnem mestu starostno raznolikih zaposlenih
Maja ROŽMAN
University of Maribor, Faculty of Economics and Business, Razlagova 14, 2000 Maribor, Slovenia
Anastasiia GRINKEVICH
National Research Tomsk State University, Institute of Economics and Management, Lenin Ave. 36, 634050 Tomsk, Russian Federation
Polona TOMINC
University of Maribor, Faculty of Economics and Business, Razlagova 14, 2000 Maribor, Slovenia
Povzetek
Ozadnje in namen: Starostno raznoliki zaposleni se soočajo z različnim poklicnim stresom in različnimi simptomi izgorelosti pri opravljanju svojega dela. Zato ne smemo zanemariti vloge starosti zaposlenih pri upravljanju delovnih mest. Glavni namen prispevka je preučiti starostne razlike v poklicnem stresu in simptomih izgorelosti zaposlenih ter analizirati vpliv poklicnega stresa, simptomov izgorelosti in starosti na zadovoljstvo zaposlenih. Metodologija: Prispevek temelji na raziskavi razlik med dvema starostnima skupinama, in sicer skupino mlajših zaposlenih, ki so bili razvrščeni v skupino pod 50 let in starejših zaposlenih med 50 in 65 letom starosti. Faktorska analiza je bila uporabljena za oblikovanje konstruktov poklicnega stresa, simptomov izgorelosti in zadovoljstva na delovnem mestu. Neparametrični Mann-Whitney U test je bil uporabljen za testiranje razlik v vrednosti konstruktov poklicnega stresa in simptomov izgorelosti na delovnem mestu med dvema neodvisnima skupinama. Multipla regresijska analiza je bila uporabljena za preučitev vpliva poklicnega stresa, simptomov izgorelosti in starosti na zadovoljstvo zaposlenih na delovnem mestu. Rezultati: Rezultati kažejo, da obstajajo statistično značilne razlike v poklicnem stresu in simptomih izgorelosti na delovnem mestu med starejšimi in mlajšimi zaposlenimi. V povprečju mlajši zaposleni zaznavajo višjo stopnjo poklicnega stresa in izgorelosti v primerjavi s starejšimi zaposlenimi. Rezultati raziskave tudi kažejo, da poklicni stres, vedenjski simptomi izgorelosti in čustveni simptomi izgorelosti ter starost, statistično značilno vplivajo na zadovoljstvo zaposlenih na delovnem mestu. Zaključek: Upravljanje starostne raznolikosti zahteva strateški pristop k upravljanju ljudi pri delu. S tega vidika raziskava dopolnjuje obstoječa raziskovalna spoznanja s poudarjanjem odnosov med starostjo in poklicnim stresom ter simptomi izgorelosti, ki do sedaj niso bili dovolj raziskani, saj je bila vloga starosti pri upravljanju delovnih mest v veliki meri prezrta.
Ključne besede: poklicni stres; izgorelost; simptomi izgorelosti; starostno raznoliki zaposleni; zadovoljstvo na delovnem mestu
