Let.52, Št.4(2019)

Tanja ŽMAUC

Alma Mater Europaea – ECM, Maribor, Slovenia

Danica ŽELEZNIK

Faculty of Health and Social Sciences, Slovenj Gradec, Slovenia

Oto TEŽAK

University of Maribor, Faculty of Electrical Engineering and Computer Science, Slovenia

Povzetek

Ozadje in namen: Z dvigom upokojitvene starosti se potrebe po strategijah uspešnega staranja v delovnih okoljih na področju zdravstvene nege povečujejo. Namen prispevka je predstaviti odnos uporabe izbire, optimizacije in kompenzacije na delovno zmožnost izvajalcev zdravstvene nege starih 50 let in več, v Sloveniji.
Oblikovanje / metodologija / pristop: V raziskavo je bilo vključenih 433 izvajalcev zdravstvene nege, starih 50 let in več (M = 53.75±2.40 let), iz 13 bolnišnic v Sloveniji. Uporabljena sta bila dva merska instrumenta in sicer za področje zdravstvene nege prilagojen model izbire, optimizacije in kompenzacije (SOC) in instrument za merjenje indeksa delovne sposobnosti (WAI). Podatki so bili obdelani z metodami opisne statistike. Povezanost statističnih spremenljivk smo merili s Spearmanovim korelcijskim koeficientom. Funkcijski odnos med uporabo SOC in starostjo smo izrazili z linearno in potenčno regresijsko funkcijo.
Rezultati: Ugotovili smo, da uporaba SOC s starostjo rahlo narašča. Največkrat uporabljen element SOC je »izbira«. Izračunan WAI pri izvajalcih zdravstvene nege je na spodnji meji kategorije »dobro« (M=36.98±6.46; Me=38). Obstaja pozitivna monotona povezanost med SOC in WAI (rs=0.23), vzročne povezanosti nismo ugotavljali.
Zaključki: Večja uporaba SOC-a lahko vodi k boljši delovni sposobnosti izvajalcev zdravstvene nege starih 50 let in več. Zato bi management zdravstvene nege v prihodnosti moral vzpostaviti pogoje za uporabo strategij SOC ter izvajalce zdravstvene nege usposobiti in motivirati za uporabo le-teh.

Ključne besede: zdravstvena nega, indeks delovne sposobnosti, izbira, optimizacija in kompenzacija, uspešno staranje.

Ivana PODHORSKA

University of Zilina, The Faculty of Operation and Economics of Transport and Communications, Department of Economics, Univerzitna 1, 010 26 Zilina, Slovak Republic

Lubica GAJANOVA

University of Zilina, The Faculty of Operation and Economics of Transport and Communications, Department of Economics, Univerzitna 1, 010 26 Zilina, Slovak Republic

Jana KLIESTIKOVA

University of Zilina, The Faculty of Operation and Economics of Transport and Communications, Department of Economics, Univerzitna 1, 010 26 Zilina, Slovak Republi

Gheorghe H. POPESCU

Dimitrie Cantemir Christian University, Bucharest, Romania

Povzetek

Ozadje in namen: Poznavanje ključnih kazalnikov vrednosti dobrega imena lahko prispeva k učinkovitemu upravljanju dobrega imena in rasti tržne vrednosti podjetja. Namen te raziskave je prepoznati posamezne kazalnike dobrega imena. Cilj prispevka je pridobiti potencialne kazalnike dobrega imena za podjetja pod pogoji Slovaške republike.
Oblikovanje / metodologija / pristop: Podatki, ki smo jih analizirali v članku so vključevali 11.483 računovodskih izkazov slovaških podjetij iz leta 2017. Vrednost preostalega dohodka podjetja predstavlja vrednost dobrega imena. Vhodni podatki za identifikacijo kazalnikov dobrega imena so 15 finančno-ekonomskih spremenljivk. Analizirali smo tudi multikolinearnost med vhodnimi spremenljivkami s koeficientom določitve in faktorjem inflacije. Statistično pomembna korelacija med dobrim imenom in njegovim potencialnim kazalnikom je bila preizkušena s testom značilnosti koeficienta Pearsonove korelacije in korelacijskih matrik.
Rezultati: Obstaja statistično pomembna korelacija med dobrim imenom in 8 vhodnimi spremenljivkami, ki predstavljajo njegove potencialne vitalne kazalnike.
Zaključki: Ugotovitve iz članka prinašajo nove možnosti za upravljanje dobrega imena in lahko bistveno pripomorejo bistveno h konkurenčni prednosti podjetja. Za znanstveno skupnost ugotovitve predstavljajo vire potencialnih kazalcev dobrega imena, ki jih je mogoče uporabiti za oblikovanje novega modela vrednotenja dobrega imena v prihodnjih raziskavah.

Ključne besede: dobro ime; preostali dohodek; ključni kazalci; korelacija.

Igor KONONENKO

National Technical University “Kharkiv Polytechnic Institute”, Strategic Management Department, 61002 Kharkiv, Ukraine

Svitlana LUTSENKO

National Technical University “Kharkiv Polytechnic Institute”, Strategic Management Department, 61002 Kharkiv, Ukraine

Povzetek

Ozadje in namen: Izbira „prave“ metodologije vodenja projektov je za konkretni projekt zelo pomembna. Metodologija vodenja vpliva na ključne parametre projekta, kot so stroški, trajanje, kakovost izdelka in uspeh projekta na splošno. Namen te študije je predstaviti metodo za oblikovanje metodologije vodenja projektov in prikazati njeno uporabnost na primeru projekta za razvoj programske opreme.
Oblikovanje / metodologija / pristop: V tej študiji predstavimo način oblikovanja metodologije vodenja projektov, ki omogoča oblikovanje specializirane metodologije za kateri koli IT projekt ob upoštevanju nejasnosti informacij o projektu, njegovem okolju in obstoječih priporočil strokovnjakov. Metoda vključuje 1) zbiranje izhodiščnih informacij s pomočjo vprašalnika, 2) izračunavanje uteženih Hammingov in evklidskih razdalj, 3) reševanje problema s tremi kriteriji optimizacije z uporabo pristopa minimax z mehkimi vhodnimi podatki.
Rezultati: Za oblikovanje specializirane metodologije upravljanja projektov za IT-projekt je bilo uporabljenih vseh šest stopenj metode oblikovanja projektne metodologije (evalvacija projektov, izbira osnove, oblikovanje alternativnih metodologij, izbira metodologije, uporaba metodologije in krojenje metodologije). Za upravljanje projekta je bila izbrana in uporabljena najustreznejša alternativa, ki temelji na DSDM.
Zaključki: Dana metoda omogoča oblikovanje specializirane metodologije upravljanja projektov, ki temelji na sestavnih delih splošnega znanja za kateri koli IT projekt ob upoštevanju posebnih pogojev projekta in njegovega okolja.

Ključne besede: metodologija, vodenje projektov, formacija, uporaba, metoda

Abdulmajeed Saad ALBALAWI

Victoria University, Melbourne, Australia

Shahnaz NAUGTON

Victoria University, Melbourne, Australia

Malek Bakheet ELAYAN

Institute of Public Administration, Riyadh, The Kingdom of Saudi Arabia

Mohammad Tahseen SLEIMI

Palestine Technical University – Kadoorie, Tulkarm, Palestine

Povzetek

Ozadje in namen: V članku smo evalvirali strukturni model, ki opredeljuje posredni vpliv organizacijske zavezanosti na povezavo med zaznano organizacijsko podporo, zaznanimi alternativnimi možnostmi za zaposlitev in namero o zamenjavi zaposlitve ter posredniško vlogo zadovoljstva z delom.
Zasnova / metodologija / pristop: Z vprašalnikom smo zbrali podatke med jordanskimi malimi in srednje velikimi podjetji (MSP). Pridobljene podatke (n = 270) smo analizirali s sodobnim programom za modeliranje strukturnih enačb (PLS-SEM) SmartPLS v3.
Rezultati: Rezultati naše analize so pokazali, da organizacijska zavzetost posreduje povezavo med zaznano organizacijsko podporo in namenom za zamenjavo zaposlitve, zaznanimi alternativnimi možnostmi za zaposlitev in namenom o zamenjavi zaposlitve. Poleg tega zadovoljstvo z delovnim mestom ne vpliva na povezavo med organizacijsko podporo, zaznano alternativno možnostjo zaposlitve in organizacijsko zavzetostjo.
Zaključki: Študija je med prvimi, ki prikazuje posredni vpliv organizacijske zavezanosti na povezavi med zaznano organizacijsko podporo, zaznano alternativno možnostjo zaposlitve in namero o zamenjavi zaposlitve. Analizirani so teoretični in praktični vplivi, nakazane so napotencialne prihodnje raziskovalne usmeritve, ki temeljijo na ugotovitvah, ki so bila argumentirane v tej študiji.

Ključne besede: organizacijska zavzetost, zaposleni, namen zamenjati zaposlitev

Barbara Grah

University of Ljubljana, School of Economics and Business, Kardeljeva ploščad 17, 1000 Ljubljana, Slovenia

Ema Perme

Ministry of Education, Science and Sport, Republic of Slovenia, Masarykova 16, SI-1000 Ljubljana, Slovenia

Simon Colnar

University of Ljubljana, School of Economics and Business, Kardeljeva ploščad 17, 1000 Ljubljana, Slovenia

Sandra Penger

University of Ljubljana, School of Economics and Business, Kardeljeva ploščad 17, 1000 Ljubljana, Slovenia

Povzetek

Ozadje in namen: Medtem, ko se svetovna populacija stara, je cilj te študije vključiti nova znanja na področju managementa starejših, na način da se preučijo najpomembnejši dejavniki, ki starejše zaposlene spodbujajo, da ostanejo dlje na trgu dela, tudi po izpolnitvi uradne upokojitvene starosti. Raziskava temelji na poglobljeni kvalitativni študiji primera z modno oblikovalko prestižnih usnjenih torb z več kot 50-letnimi delovnimi izkušnjami v panogi luksuznih izdelkov.
Zasnova / metodologija / pristop: Izvedli smo induktivno študijo primera v modni industriji luksuznega oblikovana. Naša študija primera temelji na vsebinski analizi sekundarnih podatkov in na poglobljenem intervjuju z direktorico podjetja iz panoge luksuzne modne industrije v Sloveniji.
Rezultati: Predlagani konceptualni model prikazuje ključne vidike kot prevladujoče koncepte, in sicer vitalnost, intrinzično motivacijo, prilagodljivo, vseživljenjsko učenje in pozitivna čustva, ki pomembno prispevajo k managementu starosti na primer preučevane študije primera. V predstavljeni študiji primera smo ugotovili, da so izbrani vidiki najpomembnejši dejavniki za spodbudo za ohranitev na trgu dela in za zagotovitev prožnih upokojitvenih procesov pri soočanju z izzivi staranja prebivalstva in delovne sile.
Zaključki: Naša študija prispeva tako k teoriji in praksi managementa starejših, saj zoži pozornost na najboljše prakse izbrane vrhunske modne oblikovalke iz Slovenije na primeru panoge prestižnih usnjenih torb. Kaj se lahko naučimo od modne oblikovalke v panogi prestižnih luksuznih usnjenih torb z več kot 50-letnimi delovnimi izkušnjami? Ker predstavljene študije primera ni mogoče posplošiti na populacijo, predstavljeni primer prispeva k področju managementa starosti in prebivalstvo opolnomoči, da v luči demografskega staranja Evrope razmislijo in ostanejo delovno aktivni tudi po izpolnitvi uradne upokojitvene starost.

Ključne besede: učenje odraslih; starejši delavci; upokojitev, management starosti, modna industrija, intrinzična motivacija; vitalnost; Slovenija.