Let.53, Št.1 (2020)

João P. SERRANO

Instituto Universitário de Lisboa (ISCTE-IUL), Lisbon, Portugal

Rúben F. PEREIRA

Instituto Universitário de Lisboa (ISCTE-IUL), Lisbon, Portugal

Povzetek

Ozadje in namen: Cilj raziskave je proučiti, katere koristi lahko pričakujemo od uporabe modelov zrelosti (MM) v domeni upravljanja konfiguracije (CM). CM je podporni postopek, ki organizacijam pomaga, da imajo boljše upravljanje svoje infrastrukture. Njegov pomen na področju informacijske tehnologije (IT) se je v zadnjih letih povečal, čeprav ta postopek ni tehnološko nov. Številne organizacije izvajajo CM na neorganiziran in površen način, zato ne prinaša pričakovanih koristi. Z namenom ocenjevanja in izboljšanja praks in zmogljivosti IT v organizacijah so bili razviti in implementirani modeli zrelosti (MM). Uporaba MM v domeni CM še vedno ni ustrezno raziskana.
Zasnova / metodologija / pristop: Izvedena sta bila dva sistematična pregleda literature in kritična analiza. V celoti je bilo analiziranih 80 znanstvenih člankov najbolje uveljavljenih konferenc in znanstvenih revij.
Rezultati: V tej raziskavi ugotovili, da kljub slabemu izvajanju postopka upravljanja CM, lahko le-ta vseeno zmanjša operativne stroške in poveča kakovost upravljanja informacijske infrastrukture.
Zaključek: Do sedaj še ni bil razvit noben MM za prakse postopkov CM. Ta MM bi bil podporno orodje za upravljalce IT organizacij, saj bi s tem organizacijam pomagal do zrelega procesa upravljanja CM in boljšega nadzora nad svojo infrastrukturo IT. Zato bi bil obstoj MM za področje CM dobrodošel napredek, ki ga bi bilo treba razviti v prihodnosti.

Ključne besede: postopek upravljanja konfiguracije, modeli zrelosti, ponudniki IT storitev, sistematični pregled literature.

Hafezali Iqbal HUSSAIN

Taylor’s Business School, Taylor’s University Lakeside Campus, 1 Jalan Taylors, Subang Jaya 47500, Malaysia, and Visiting Professor, University of Economics and Human Sciences in Warsaw, Poland

Sebastian KOT

Czestochowa University of Technology, The Management Faculty, Armii Krajowej 19B,42-201 Czestochowa, Poland and Faculty of Economic and Management Sciences, North-West University, Vaal Triangle Campus, PO Box 1174 Vanderbijlpark 1900, South Africa

Hassanudin Mohd Thas THAKER

Sunway University, Sunway University Business School, Department of Economics and Finance, Bandar Sunway, 47500 Petaling Jaya, Selangor, Malaysia

Jason J TURNER

Asia Pacific University of Technology & Innovation, Graduate Schools of Business, Jalan Teknologi 5, Taman Te­knologi Malaysia, 57000 Kuala Lumpur, Malaysia

Povzetek

Ozadje in namen: Študija preučuje vpliv poročanja o okolju na hitrost prilagajanja in stroške prilagajanja, ki se oceni na podlagi sposobnosti podjetij, da se prilagodijo ciljnemu nivoju finančnega vzvoda za nefinančna podjetja. Nanaša se na podjetja, ki kotirajo na Malezijski borzi (Bursa Malaysia).
Zasnova / Metodologija / Pristop: Študija se usmerja na malezijska podjetja na podlagi pogodbene in politične ekonomije stroškov, ki se obravnava kot ekonomija, ki temelji na odnosih. To pa vpliva na sposobnost podjetja za pridobitev zunanjega financiranja in tako pomembno vpliva na odločitve o kapitalski strukturi. Poleg tega uporabljena metoda omogoča neposreden ukrep za prilagoditvene stroške za podjetja. Naša študija uporablja model preklopa dinamičnega režima, ki temelji na DPF ocenjevalniku za oceno stopnje prilagajanja optimalnim ciljnim ravnim na podlagi razlikovanja v poročanju o okolju javnih podjetij, ki kotirajo na borzi. Pristop omogoča statistični sklepni nadzor za morebitne serijske korelacije, endogenosti in heterogenosti, ki predstavljajo posebne lastnosti firme.
Rezultati: Empirične ugotovitve kažejo, da prostovoljno razkritje poročanja o okolju poveča sposobnost podjetja za dostop do zunanjega financiranja po nižjih stroških, na kar kaže hitrejša prilagoditev. Ugotovitve so skladne v različnih endogenih in eksogenih dejavnikih, kar kaže, da se ta podjetja soočajo z nižjimi stroški prilagoditve.
Zaključek: Študija ponuja neposredno merilo sposobnosti podjetij, da se prilagodijo ciljnim stopnjam z varnostnimi vprašanji in odkupi na kapitalskih trgih. To je odraz zaznane tveganosti in vrednosti z vidika vlagateljev na razvijajočem se trgu. Predhodne študije so se osredotočale na okoljsko poročanje in premije na lastniške rizike in niso ovrednotile neposrednega vpliva na vrednost podjetja, glede na to, da teorija kompromisne kapitalske strukture predvideva, da se vrednost podjetja poveča na ciljne, tj. optimalne ravni finančnega vzvoda. Študija obravnava trenutno vrzel v literaturi s tem, ko ocenjuje vpliv na vrednost podjetij na podlagi stroškov prilagoditve.

Ključne besede: okoljsko poročanje, struktura kapitala, hitrost prilagajanja, ocenjevalec DPF, dinamični podatki

Milja MARČETA

Ministry of Education, Science and Sport, Masarykova 16, SI-1000 Ljubljana, Slovenia

Štefan BOJNEC

University of Primorska, Faculty of Management, Cankarjeva 5, SI-6001 Koper, Slovenia

Povzetek

Ozadje in namen: Glavni namen raziskave je ugotoviti ključne dejavnike globalnega indeksa konkurenčnosti (GCI) v državah Evropske unije (EU-28) z vidika globalne konkurenčnosti države: institucije, makroekonomsko okolje, infrastruktura, visoko šolstvo, učinkovitost trga, velikost trga, tehnološka pripravljenost, inovacije in poslovna prefinjenost.
Metodologija: Članek raziskuje globalno konkurenčnost držav EU-28 z uporabo GCI v obdobjih 2014–2015 in 2017– 2018. Korelacijska analiza in regresijska analiza se uporabljata za testiranje postavljenih dveh hipotez.
Rezultati: Empirični rezultati so potrdili postavljeni hipotezi, da je GCI zelo pomembno pozitivno povezan z inovacijami in poslovno sofisticiranostjo, sodelovanjem med univerzami in industrijo v raziskavah in z razvojem grozdov.
Zaključek: Raziskava prispeva k literaturi o svetovni konkurenčnosti s preučevanjem razmerja podindeksov konkurenčnosti držav EU-28. Poudarja na vpliv sodelovanja univerz in industrije pri raziskavah in razvoju grozdov z geografsko koncentracijo podjetij. Rezultati in ugotovitve so lahko pomembni za znanost, ekonomsko in raziskovalno politiko ter vodstvene prakse, ki povečujejo inovativnost in poslovno prefinjenost raziskav v sodelovanju podjetij, univerz, visokošolskih zavodov in odločevalcev. Implikacije raziskave so lahko pomembne za boljše razumevanje dejavnikov globalne konkurenčnosti držav EU-28.

Ključne besede: konkurenčnost, gospodarske dejavnosti, indeks globalne konkurenčnosti, inovacije

Jernej BUZETI

University of Ljubljana, Faculty of Public Administration, Gosarjeva ulica 5, 1000 Ljubljana, Slovenia

Povzetek

Ozadnje in namen: Statistični podatki kažejo, da je zdravstveni absentizem v javni upravi v Sloveniji bistveno višji (7,1% v letu 2018) od odstotka, ki velja za celotno Slovenijo (4,5% v letu 2018). Podatki prav tako kažejo podoben vzorec tudi v javnem sektorju v drugih državah. Glede na tovrstne statistične podatke je glavni namen naše raziskave povezan s proučevanjem povezanosti delovnega področja in delovne dobe zaposlenih z zdravstvenim absentizmom v javni upravi.
Metodologija: Podatki raziskave so bili zbrani s pomočjo spletnega anketnega vprašalnika, ki je bil zasnovan z namenom izvedbe empirične raziskave in je bil sestavljen iz več sklopov vprašanj. Zbrani podatki so bili obdelani v statističnem programu SPSS.
Rezultati: Raziskava je bila izvedena leta 2015 v organizacijah javne uprave in v naš vzorec raziskave je bilo vključenih 3.220 zaposlenih v javni upravi. Rezultati raziskave kažejo, da obstaja statistično pomembna povezanost med zdravstvenim absentizmom v javni upravi in delovnim področjem ter delovno dobo zaposlenih v javni upravi.
Zaključek: Raziskava nam pomaga razumeti povezavo zdravstvenega absentizma z delovnim področjem in delovno dobo zaposlenih v javni upravi. Glede na rezultate raziskave bi bilo smiselno sprejeti ukrepe, ki so bolj osredotočeni na skupine zaposlenih v javni upravi (starejši zaposleni z daljšo delovno dobo in zaposlene uradnike ter strokovno-tehnične javne uslužbence) pri katerih se lahko zmanjša zdravstveni absentizem. Zdravstveni absentizem v teh skupinah zaposlenih bi lahko zmanjšali z zagotavljanjem boljših vodij in zagotavljanjem dobrih pogojev za zadovoljstvo na delovnem mestu.

Ključne besede: zdravstveni absentizem, javna uprava, delovna doba, delovno področje

Andrej JERMAN

University of Primorska, Faculty of Management, Koper, Slovenia

Andrej BERTONCELJ

University of Primorska, Faculty of Management, Koper, Slovenia

Gandolfo DOMINICI

University of Palermo, Dep. SEAS, Polytechnic School, Palermo, Italy

Mirjana PEJIĆ BACH

University of Zagreb, Faculty of Economics and Business, Zagreb, Croatia

Anita TRNAVČEVIĆ

University of Primorska, Faculty of Management, Koper

Povzetek

Ozadje in namen: Namen raziskave je oblikovati konceptualni model ključnih kompetenc v proizvodnih procesih pametnih tovarn. V raziskavi smo se osredotočili na proučevanje avtomobilske industrije, saj sta inovativnost in nenehni razvoj v tej industriji v ospredju in predstavljata ključ dolgoročne uspešnosti panoge.
Metodologija: Podatke smo zbrali s pomočjo metode polstrukturiranega intervjuja. Vzorec udeležencev raziskave je namenski, vključeval je tri homogene skupine strokovnjakov, to so poznavalci teme iz industrije, izobraževanja in ministrstev. Za analizo kvalitativnih podatkov smo uporabili metodo analize vsebine.
Rezultati: Na podlagi analize podatkov smo opredelili ključne kompetence, ki jih bodo delavci v proizvodnih procesih pametnih tovarn avtomobilske industrije potrebovali. Ključne kompetence so tehnične znanja in spretnosti, IKT znanja, inovativnost in ustvarjalnost, odprtost za učenje ter sposobnost sprejemanja in prilagajanja spremembam.
Zaključek: Rezultati naše raziskave nudijo vpogled za managerje, ki delajo v organizacijah, na katere močno vplivajo spremembe, ki jih prinaša Industrija 4.0. Strokovnjaki na kadrovskem področju lahko pridobijo koristne informacije za načrtovanje bodočih delovnih mest v proizvodnih procesih glede kompetenc, ki jih bodo zaposleni potrebovali za svoje delo. Poleg tega lahko oblikujejo kompetenčne modele na način, ki je skladen s trendi Industrije 4.0. Oblikovalci izobraževalne politike bi morali oblikovati učne načrte, ki razvijajo omenjene kompetence. Za nadaljnja raziskovanja predlagamo, da se predstavljene rezultate primerja z ugotovitvami, pridobljenimi z drugimi empiričnimi metodami.

Ključne besede: kompetence, konceptualni model ključnih kompetenc, pametna tovarna, Industrija 4.0, avtomobilska industrija

Lucia SVABOVA

University of Zilina, Faculty of Operation and Economics of Transport and Communications, Department of Econom­ics, Univerzitna 1, 010 26 Zilina, Slovakia

Katarina VALASKOVA

University of Zilina, Faculty of Operation and Economics of Transport and Communications, Department of Econom­ics, Univerzitna 1, 010 26 Zilina, Slovakia

Pavol DURANA

University of Zilina, Faculty of Operation and Economics of Transport and Communications, Department of Econom­ics, Univerzitna 1, 010 26 Zilina, Slovakia

Tomas KLIESTIK

University of Zilina, Faculty of Operation and Economics of Transport and Communications, Department of Econom­ics, Univerzitna 1, 010 26 Zilina, Slovakia

Povzetek

Ozadnje in namen: Modeli določanja in napovedovanja upravljanja dobička v podjetjih z uporabo nastanka poslovnega dogodka na splošno temeljijo na odvisnosti med celotnim premoženjem podjetij in različnimi profitnimi merami. V tem prispevku smo se osredotočili na začetno analizo odvisnosti med temi kazalniki poslovanja v poslovnih subjektih držav Višegrajske skupine. Preučujemo omenjena razmerja, preverjamo in količinsko opredelimo moč odvisnosti med stopnjami dobička podjetij (v smislu absolutnega ekonomskega vrednotenja donosa na poslovni
kapital) in vrednostjo njihovega skupnega premoženja (tj. poslovnega kapitala, povezanega v sredstva brez njegove nadaljnje razvrstitve in analize).
Metodologija: Uporabljamo opisno statistiko in korelacijsko analizo, ki temelji na dejanskih poslovnih podatkih o skoraj 300 tisoč podjetjih v državah V4 iz baze Amadeus, ki zajemajo obdobje od leta 2013 do 2017. Primerjalno analizo smo uporabili za ugotavljanje nesorazmerje med rezultati, ki so bili ugotovljeni za vsako analizirano državo.
Rezultati: Analiza je pokazala, da imajo slovaška podjetja povprečne vrednosti mer za dobiček in skupna sredstva, primerljiva z madžarskimi podjetji. Češka in poljska podjetja imajo nekajkrat višje povprečne vrednosti mer za dobiček in tudi celotno premoženje kot slovaška in madžarska podjetja. Analiza razvoja profitnih ukrepov in celotnega premoženja podjetij v letih je pokazala pomembne razlike v štirih državah v obdobju, ki ga zajema ta študija.
Zaključek: Analiza razmerij med celotnim premoženjem podjetij in njihovimi profitnimi ukrepi je pokazala, da je moč teh odvisnosti med državami zelo podobna, z leti pa se ti rezultati niso spreminjali. Rezultate te študije je mogoče nadalje uporabiti pri oblikovanju modela upravljanja zaslužka v podjetjih, tako na Slovaškem kot v drugih državah V4.

Ključne besede: ukrepi za dobiček, bilančna vsota, upravljanje dohodka, korelacija