Let.53, Št.2 (2020)

Eva BOŠTJANČIČ

Faculty of Arts, Department Psychology, University of Ljubljana, Aškerčeva cesta 2, SI-1000 Ljubljana, Slovenia

Fayruza ISMAGILOVA

Ural Federal University named after the first President of Russia B.N. Yeltsin, Ural Institute of Humanities, Depart­ment of Psychology, Lenina, 51, 620083 Ekaterinburg, Russian Federation

Alexey MALTCEV

Ural Federal University named after the first President of Russia B.N. Yeltsin, Ural Institute of Humanities, Depart­ment of Psychology, Lenina, 51, 620083 Ekaterinburg, Russian Federation

Povzetek

Ozadje in namen: Zaupanje je vpeto v kulturo naroda kot orodje, ki pomaga oblikovati strateška partnerstva in sklepati poslovne odnose. Zaupanje v poslovnega partnerja je lahko posledica očitnih razlik, na primer, kateri del posla želi nadzorovati sam in kateri del posla želi prepustiti partnerju. Če je razlika med resnično in želeno ravnijo partnerjevega nadzora nad poslom velika, je potem sploh mogoče vzpostaviti zaupanje, zlasti v medkulturnih poslovnih odnosih? Tako kulturne razlike kot norme vplivajo na poslovne izide, pri čemer razlike med slovenskimi in ruskimi poslovnimi partnerji s tega vidika še niso bile analizirane.
Namen: Poslovne odnose oblikuje vrsta vedenj, predvsem pa sodelovanje in tekmovanje, ki temeljita na zaupanju.Namen raziskave je bil ugotoviti, ali igra zaupanje moderatorsko spremenljivko v teh odnosih. Želeli smo raziskati, ali poslovni partnerji ob višji stopnji zaupanja, izvajajo manj nadzora. Cilj študije je bil ugotoviti povezavo med stopnjo nadzora in zaupanjem v poslovnih odnosih udeležencev iz različnih kultur.
Zasnova / metodologija / pristop: Sodelovali so 103 slovenski in 124 ruskih poslovnih partnerjev, ki so izpolnili Vprašalnik organizacijskega zaupanja (OTI) ter pet vprašanj o nadzoru nad poslom.
Rezultati: Rezultati so pokazali, da le zaznani nadzor nad poslovnim partnerjem vpliva na raven želenega nadzora kot tudi na želeni nadzor, ki ga udeleženci s strani poslovnih partnerjev pričakujejo.
Zaključek: Pri oblikovanju nadzore v poslovnih odnosih se zaupanje ni izkazalo kot pomemben moderator. Če si poslovni partnerji želijo višje stopnje zaupanja, predlagajo povečanje partnerjevega nadzora, a pri tem niso pripravljani na zmanjšanje lastnega nadzora. Ta povezava je bila bolj prisotna pri ruskih kot pri slovenskih poslovnih partnerjih.

Ključne besede: zaupanje, poslovni odnosi, poslovni partner, nadzor nad poslom, obveznosti, Slovenija, Rusija.

Petra LESNIKOVA

Technical University in Zvolen, Department of Economics, Management and Business, 960 01 Zvolen, Slovakia

Jarmila SCHMIDTOVA

Technical University in Zvolen, Department of Mathematics and Descriptive Geometry, 960 01 Zvolen, Slovakia

Povzetek

Ozadje in namen: V članku so opredeljene prakse in orodja za podporo konceptu trajnostnosti podjetij, ki lahko privedejo do večje konkurenčnosti poslovanja v dinamično razvijajočem se poslovnem svetu. Namen prispevka je zagotoviti vpogled v prakse in orodja korporativne trajnosti podjetij, kakršna uporabljajo slovaška industrijska podjetja, in identificirati ovire za njihovo uporabo. Cilj je tudi ugotoviti dejavnike, ki vplivajo na uporabo orodij, kot so lastništvo podjetja, percepcija pomena koncepta trajnosti in vizija podjetja.
Zasnova / Metodologija / Pristop: Za pridobitev potrebnih podatkov je bil uporabljen spletni vprašalnik. Vzorec podjetij je bil izbran na podlagi velikosti podjetja in panoge (n = 336). Uporabljene so bile naslednje statistične metode: 1) enosmerna ANOVA, 2) Kruskal-Wallisov test in 3) Wilcoxonov testni seštevek.
Rezultati: Raziskava je razkrila nekaj ključnih spoznanj: 1) podjetja v tuji lasti več uporabljajo trajnostne prakse in orodja; 2) še vedno precej podjetij ne pripisuje pomena trajnosti; 3) ovire obstajajo zlasti v obliki pomanjkanja finančnih sredstev; 4) eden ključnih dejavnikov trajnosti je vizija podjetja.
Zaključek: V članku smo analizirali dokaj obsežen seznam praks in orodij, primernih za podjetja na Slovaškem.Prizadevali smo si, da bi ugotovili, kako podjetja prispevajo k trajnostnemu razvoju. Ugotovljeno je bilo tudi, da pripisujejo pomembnost viziji podjetja kot glavni pobudi uporabe orodij.

Ključne besede: korporativna trajnost, prakse, orodja, ovire, vizija podjetja

Mirjana PEJIĆ BACH

University of Zagreb, Faculty of Economics and Business, Trg J. F. Kennedy 6, Zagreb, Croatia

Nikola VLAHOVIĆ

University of Zagreb, Faculty of Economics and Business, Trg J. F. Kennedy 6, Zagreb, Croatia

Jasmina PIVAR

University of Zagreb, Faculty of Economics and Business, Trg J. F. Kennedy 6, Zagreb, Croatia

Povzetek

Ozadje in namen: Tehnike rudarjenja podatkov se intenzivno uporabljajo v različnih panogah za preprečevanje in odkrivanje goljufij. Raziskav, ki se osredotočajo na lizing industrijo, je malo, čeprav se goljufije na tem področju pojavljajo precej pogosto. V študiji najprej identificiramo grozde poslovnih strank v izbrani lizinški družbi po metodi samoorganizirajočih zemljevidov, ki temeljijo na atributih lizing pogodb. Nato primerjamo grozde na podlagi prisotnosti goljufivih strank, da bi razvili profile prevarantov.
Zasnova / metodologija / pristop: Za odkrivanje značilnosti goljufivih strank smo uporabili bazo strank, ki vsebuje atribute lizinških pogodb ene od hrvaških lizinških družb. Za razvoj profilov goljufivih odjemalcev smo uporabilipostopek združevanja s Kohonen samoorganizirajočimi zemljevidi, ki jih podpira programska oprema Viscovery SOMine.
Rezultati: Identificirali smo pet skupin in jih označili v skladu z modalnimi vrednostmi atributov, ki opisujejo predmet lizinga in panogo, v kateri stranka posluje: (i) novi avtomobili / trgovina; (ii) rabljeni tovornjaki ali vlačilci / druge storitve; (iii) novi stroji / gradbeništvo; (iv) novi motorji / trgovina; in (v) novi stroje in traktorji / Kmetijstvo.
Zaključek: Samoorganizirajoči zemljevidi so se izkazali kot uporabna metodologijo za razvoj profilov goljufivih strank v lizinških družbah. Podjetja lahko naše rezultate za ciljno spremljanje strank iz opredeljenih panog, ki kupujejo specifične lizing predmete. Poleg tega lahko podjetja uporabijo našo metodologijo v lastnih bazah podatkov, da razvijejo profile prevarantov za njihove posebne namene in v svoje baze podatkov strank vgradijo mehanizme za opozarjanje na goljufije.

Ključne besede: prevara, zakup, Kohonenovi samoorganizirajoči zemljevidi, Viscovery SOMine, Ward algoritem, Hrvaška, rudarjenje podatkov

Nikolaj LIPIČ

–

Marija OVSENIK

Alma Mater Europaea, Evropski center, Maribor, Slovenska 17, 2000 Maribor, Slovenia

Povzetek

Ozadnje in namen: Ob stalnih družbenih, tehnoloških in ekonomskih spremembah se socialni akter v interakciji z okoljem permanentno sooča s potrebo po usvajanju novega znanja in razvijanju različnih kompetenc – tudi na področju statistike. To mu ob ustrezno razviti statistični pismenosti omogoča refleksivno analizo okolja in odzivanje na spremembe v okolju. Namen prispevka je preučiti učinkovitost odzivanja bolje statistično pismenega socialnega akterja na spremembe v okolju s perspektive različnih generacij v Sloveniji.
Zasnova/Metodologija/Pristop: Empirične podatke smo zbrali z anketnim vprašalnikom ter jih obdelali in analizirali z izbranimi metodami deskriptivne in inferenčne statistike. V raziskavo smo vključili 1239 anketirancev vseh treh slovenskih generacij. Zastavili smo si dve raziskovalni vprašanji, kjer se eno nanaša na celotni vzorec in drugo na tri podvzorce glede na starostne skupine oziroma generacije.
Rezultati: Na celotnem vzorcu in tudi v vseh treh generacijah ugotavljamo, da statistična pismenost vpliva na odzivnost socialnega akterja na spremembe v okolju. Rezultati raziskave kažejo, da bolje statistično pismeni socialni akterji bolj polno in aktivno delujejo v delovnem, osebnem in družbenem življenju in se učinkoviteje odzivajo na spremembe v okolju.
Zaključek: Več pozornosti o nujnosti razvoja statistične pismenosti pri posamezniku, tako v poklicnem, kot tudi vsakdanjem življenju, bomo morali usmeriti v osveščanje in ozaveščanje vseh generacij o pomenu statističnega znanja za soočanje s spremembami v okolju, izboljšanje ponudbe in dostopnosti formalnih in neformalnih oblik statističnega izobraževanja za vse generacije. Rezultati raziskave bodo prispevali tudi k boljšemu načrtovanju in izvajanju statističnega izobraževanja na ravni izobraževalnih institucij in učiteljev vseh treh generacij.

Ključne besede: okoljske spremembe, statistika, statistična pismenost, socialni akter, izobraževanje, generacije

Hussein Hurajah AL HASNAWI

University of Kerbala, College of Administration and Economics, Kerbala, Iraq

Ali Abdulhassan ABBAS

University of Kerbala, College of Administration and Economics, Kerbala, Iraq

Povzetek

Ozadje in namen: Mnoge organizacije se soočajo s povečanim paradoksalnim vedenjem vodilnih, kar vodi v ostrakizem na delovnem mestu in posledično negativno vpliva na pojav organizacijske inertnostoi. Glavni namen te študije je preučiti neposreden in posreden vpliv paradoksalnega vedenja voditeljev na organizacijsko na inertnost prek posredniškega vpliva ostrakizma na delovnem mestu.
Zasnova / metodologija / pristop: S tehniko naključnega vzorčenja je bila na ravni vzorca (n = 564) zaposlenih v tovarnah Državnega podjetja za tekstilno in usnjarsko industrijo v Iraku izvedena anketa. Za testiranje predlaganega raziskovalnega modela smo uporabili programsko opremo AMOS v.24 pri modeliranju strukturnih enačb (SEM).
Rezultati: Pokazalo se je, da paradoksalno vedenje vodilnih pomembno vpliva na ostrakizem na delovnem mestu in na organizacijsko vztrajnost. Nadalje, ostrakizem na delovnem mestu pomembno vpliva na organizacijsko vztrajnost. Poleg tega raziskava empirično podpira posredni učinek ostrakizma na delovnem mestu na odnos med paradoksalnim vedenjem vodje in organizacijsko inertnostjo.
Zaključek: Ko se pri vodilnih v organizaciji pojavi paradoksalno vedenje, bo to vplivalo na nastanek ostrakizma na delovnem mestu med zaposlenimi, s tem pa tudi na pojav organizacijske inertnosti na splošno v delovnem okolju. Na podlagi teh rezultatov naj bi ta študija pomagala voditeljem pri izogibanju paradoksalnega vedenja v smislu ohranjanja določenega ravnovesja pri ravnanju z zaposlenimi, da bi vzpostavili pozitivno delovno okolje, ki zmanjšuje ostrakizem osebja in s tem organizacijsko vztrajnost.

Ključne besede: paradoksalno vedenje voditeljev, ostrakizem na delovnem mestu, organizacijska inertnost.