Let.53, Št.4 (2020)

Phuong TRAN HUY

Faculty of Human Resource Economics and Management, National Economics University Hanoi, Viet Nam

Ngan Hoang VU

Faculty of Human Resource Economics and Management, National Economics University Hanoi, Viet Nam

Hanh Thi Hai NGUYEN

Faculty of Human Resource Economics and Management, National Economics University Hanoi, Viet Nam

Povzetek

Ozadje in namen: Kandidati za zaposlitev svoje ocene pravičnosti izbire ne temeljijo zgolj na dejanskih izkušnjah, temveč tudi primerjajo, kaj se zgodi pri izbiri kandidatov in kaj so pričakovali. Ta študija zato preučuje reakcijo prosilcev na proceduralno pravičnost pri izbiri kandidatov za zaposlitev skozi prizmo teorije psihološke podobe. Le-ta poudarja vlogo pričakovanj, neskladja med zaznavanjem in pričakovanjem ter zaznano kršitev pogodbe pri posameznih izidih.
Zasnova / metodologija / pristop: Izvedeni sta bili dve anketi med iskalci zaposlitve v Vietnamu, ena pred izbirnim postopkom in ena po njem. V prvi anketi so iskalci prejeli natisnjene vprašalnike, v drugi pa so izpolnjevali spletno anketo. Za analizo podatkov je bila uporabljena tehnika modeliranja strukturnih enačb.
Rezultati: Analiza podatkov, ki so bili zbrani na vzorcu 232 iskalcev zaposlitve kažejo, da so bile prejšnje delovne izkušnje in izvor kandidatov (notranji, zunanji) v veliki meri povezani s pričakovanji glede pravičnosti. Poleg tega je bilo ugotovljeno, da zaznana neizpolnjena pričakovanja napovedujejo kršitev proceduralne pogodbe, kar pa je negativno vplivalo na namen sprejetja zaposlitve in namen priporočila drugim kandidatom.
Zaključek: Raziskava poudarja vlogo nezadovoljenega pričakovanja pravičnosti, zaznano neskladje med tem, kar se je zgodilo in tem, kar so pričakovali, pri napovedovanju namere sprejetja ponudbe in priporočanja drugim. Rezultati kažejo, da bi morala podjetja vsem udeleženim, kot so interni zaposleni, agencija za zaposlovanje in spletno mesto za iskanje zaposlitve, zagotoviti posodobljene in uradne informacije v zvezi z izbirnim postopkom, da zmanjšajo prevelika pričakovanja.

Ključne besede: Reakcija prosilcev, Proceduralna pravičnost, Pričakovanja, Psihološka pogodba, Namen sprejetja dela, Namen priporočila

Katarina ROJKO

Faculty of Information Studies in Novo mesto, Ljubljanska 31a, 8000 Novo mesto, Slovenia

Nuša ERMAN

Faculty of Information Studies in Novo mesto, Ljubljanska 31a, 8000 Novo mesto, Slovenia

Dejan JELOVAC

Faculty of Information Studies in Novo mesto, Ljubljanska 31a, 8000 Novo mesto, Slovenia

Povzetek

Ozadje in namen: S transformacijo v industrijo 4.0 se v industriji povečuje število nameščenih robotov, kar prinaša velike premike v industrijskih ekosistemih. Zato je bil naš raziskovalni cilj analizirati ključne kazalnike uspešnosti, da bi raziskali ekonomsko in socialno vzdržnost teh sprememb v proizvodnji.
Zasnova / metodologija / pristop: Kombinacija uradnih (World Bank, U.S. Bureau of Labor Statistics) in javno dostopnih (Federal Reserve Economic Data, Industrial Federation of Robotics) podatkov je bila uporabljena za statistično obdelavo podatkov, vključujoč primerjavo, korelacijo, navzkrižno korelacijo in analizo vektorske avtoregresije, da bi predstavili pretekli razvoj in tudi napovedali prihodnje trende v ameriškem proizvodnem sektorju.
Rezultati: V nasprotju z močno robotizacijo v obdobju 2008–2018 se je delež proizvodnje in zaposlitve v proizvodnem sektorju v tem obdobju zmanjšal glede na celotno industrijo. Kljub temu napoved modela vektorske avtoregresije kaže, da je ameriški proizvodni sektor prišel do prelomne točke, po kateri lahko robotizacija poveča zaposlenost in produktivnost delavcev, hkrati pa spodbuja nadaljnjo rast njihove izobrazbene ravni.
Zaključek: Prehod na industrijo 4.0 močno vpliva na vse večje potrebe po novih znanjih in veščinah za večjo produktivnost. V skladu s tem napovedane rasti analiziranih proizvodnih kazalnikov kažejo, da so bili negativni vplivi robotizacije v nedavni preteklosti le začasni zaradi vstopa v industrijo 4.0. Kljub temu pa so potrebne dodatne politike za podporo trajnostnemu razvoju industrije.

Ključne besede: Transformacija industrije, Robotizacija, Industrijska proizvodnja, Produktivnost dela, Zaposlitev, Stopnja izobrazbe, Industrija 4.0, Industrija 5.0

Bulent AKKAYA

Manisa Celal Bayar University, Departmant of Business Management, Manisa, Turkey

Povzetek

Ozadje in namen: Organizacijski molk, ki je često največja ovira za uspeh organizacij, se kaže kot izogibanje izražanja čustev in idej o težavah, s katerimi se srečujejo njihove organizacije. Opredelimo ga lahko kot izogibanje prostovoljnemu poročanju v letalskih organizacijah. Glavni namen te raziskave je opredeliti in razviti orodje za merjenje razlogov, zaradi katerih letalski uslužbenci molčijo o nevarnih dogodkih in dogodkih, ki so jim priča, ter dejavnikih, zaradi katerih se vzdržijo sprejemanja predlogov za izboljšanje varnosti.
Zasnova / metodologija / pristop: V okviru študije je bilo razvito orodje za zbiranje podatkov. Pojasnjevalna in potrditvena faktorska analiza podatkov, pridobljenih od 483 zaposlenih, je bila izvedena za preizkus razlogov za prostovoljno poročanje v letalstvu.
Rezultati: Posledično je bilo ugotovljeno, da zaposleni niso sodelovali pri prostovoljnem poročanju zaradi dejavnikov molka, ki temeljijo na relacijskih in prosocialnih dejavnikih, razdruževanju, mirovanju in popuščanju ter strahu in obrambnosti.
Zaključek: V skladu s tem morajo organizacije priznati in delovati z zavedanjem, da je organizacijski molk pogost pojav. Pomen prostovoljnega poročanja je treba zaposlenim razložiti ob vsaki priložnosti in povečati število kakovostnih prostovoljnih poročil. Vendar bi to moralo presegati preprosta gesla „Varnost je na prvem mestu na delovnem mestu“ ali „Varnost najprej“, ki visi na steni vsake organizacije.

Ključne besede: Organizacijska tišina, Poročanje, Sistem varnega upravljanja, Vzdrževanje letal

Mohanad Ali KAREEM

Szent István University, Faculty of Economic Science, Kaposvár, Hungary

Harsha Vardhan Reddy KUMMITHA

Budapest Business School, Department of Hospitality and Tourism Budapest, Hungary

Povzetek

Ozadje in namen: V literaturi najdemo malo raziskav o tem, kako dinamične zmogljivosti dobavne verige vplivajo na njeno operativno uspešnost. Namen te študije je empirično raziskati vpliv dinamičnih zmožnosti dobavne verige na operativne rezultate v madžarskih proizvodnih podjetjih.
Zasnova / metodologija / pristop: Študija je uporabila spletno anketo za zbiranje podatkov, v kateri je sodelovalo 208 strokovnjakov za upravljanje dobavne verige iz madžarske predelovalne industrije. Za testiranje predlaganih hipotez so uporabili modeliranje strukturnih enačb (SEM).
Rezultati: Empirični rezultati kažejo, da so dinamične zmogljivosti oskrbovalne verige, namreč; sposobnost sodelovanja, sposobnost prilagajanja in odzivnost pomembno in pozitivno povezane z operativno učinkovitostjo. Rezultati pa kažejo, da zmožnost integracije nima pomembnega vpliva na operativno uspešnost.
Zaključek: Študija ugotavlja, da lahko v dinamičnem okolju razvoj dinamičnih zmogljivosti oskrbovalne verige pomaga vodjem proizvodnih podjetij, da zgradijo učinkovite dobavne verige in dosežejo boljše rezultate. Nadalje morajo upravitelji prepoznati, da so dinamične zmogljivosti dobavne verige večdimenzionalne in ima vsaka dimenzija različne učinke na operativno uspešnost. Študija podaja tudi teoretične in vodstvene posledice, ki so podrobneje predstavljene v članku.

Ključne besede: Dinamične zmogljivosti, Dobavna veriga, Operativna uspešnost

Hester SPIES

North-West University, WorkWell: Research Unit for Economic and Management Sciences, Potchefstroom, South Africa

Nedia MACKAY

North-West University, WorkWell: Research Unit for Economic and Management Sciences, Potchefstroom, South Africa

Povzetek

Ozadje in namen: Literatura o odnosnem marketingu priznava pomembno vlogo navezanosti v odnosih med stranko in organizacijo, vendar kaže na omejeno teoretično in empirično razumevanje dejavnikov, ki prispevajo k razvoju in vzdrževanju navezanosti strank. Da bi zapolnili to vrzel, se članek opira na odnosni marketing in sintetizira pomembne konstrukte odnosov z namenom razviti posredni model navezanosti na zasebne bolnišnice v Južni Afriki.
Zasnova / metodologija / pristop: Izvedena je bila kvantitativna deskriptivna zasnova raziskave. Z nenaključnim vzorčenjem med pacienti/strankami smo zbrali 303 uporabnih vprašalnikov. Za določitev zanesljivosti in veljavnosti podatkov sta bila izvedena Cronbachov koeficient alfa in potrditvena faktorska analiza, za mediacijsko analizo pa SEM.
Rezultati: Rezultati kažejo, da je bila vrednost razmerja anketirancev bistveno povezana z navezanostjo, zvestobo in strahom pred izgubo razmerja, navezanost pa je bila pomembno povezana z zvestobo in strahom pred izgubo zveze. Poleg tega se je izkazal za pomembnega posredni učinek navezanosti na razmerje med vrednostjo razmerja in zvestobo ter na razmerje med vrednostjo razmerja in strahom pred izgubo razmerja.
Zaključek: Navezanost igra pomembno vlogo tako v neposrednih kot posrednih odnosih s ključnimi konstrukti odnosnega marketinga. Zato ne smemo prezreti pomena navezanosti pri vzpostavljanju odnosov med bolnikom in bolnišnico, zasebne bolnišnice pa spodbujamo, da vlagajo v svoje odnose s pacienti, da bi vzpostavile to navezanost.

Ključne besede: Navezanost, Strah pred izgubo razmerja, Zvestoba, Zasebne bolnišnice, Vrednost razmerja

Marko KUKANJA

University of Primorska, Faculty of Tourism Studies – Turistica, Obala 11a, 6320 Portorož, Slovenia

Tanja PLANINC

University of Primorska, Faculty of Tourism Studies – Turistica, Obala 11a, 6320 Portorož, Slovenia

Marijana SIKOŠEK

University of Primorska, Faculty of Tourism Studies – Turistica, Obala 11a, 6320 Portorož, Slovenia

Povzetek

Ozadje in namen: Raziskava preučuje tehnike kriznega menedžmenta v mikro, malih in srednje velikih podjetjih (MSP) v turizmu v času pandemije korona virusa (COVID-19). Namen pričujoče raziskave je preučiti, kako so se turistična podjetja odzvala na krizo, ki jo je povzročila pandemija COVID-19. Cilj raziskave je ugotoviti, katere operativne tehnike kriznega menedžmenta so implementirale različne vrste turističnih MSP-jev, da bi zmanjšale vpliv globalne krize.
Zasnova / metodologija / pristop: Študija se osredotoča na naslednje vrste turističnih MSP-jev: nastanitveni obrati, prehrambni obrati (F&B) ter turistične agencije (TA). S strani menedžerjev turističnih MSP-jev je bilo pridobljenih 574 veljavnih spletnih vprašalnikov. Strukturirani vprašalnik je zajemal 27 spremenljivk (tehnik) kriznega menedžmenta, ki vsebinsko spadajo v štiri dimenzije (področja) kriznega menedžmenta – delovno silo, nadzor stroškov, organizacijsko podporo in trženjske prakse. Za preučevanje odziva MSP-jev na krizo so bile uporabljene sledeče statistične metode – eksplorativna faktorska analiza ter Kruskal Wallisov H in Mann-Whitneyev U test.
Rezultati: Rezultati pričajo o tem, da se MSP-ji primarno osredotočajo na naslednje dimenzije kriznega menedžmenta (glede na pomen) – delovno silo, nadzor stroškov, organizacijsko podporo ter trženjske prakse. Rezultati kažejo, da obstajajo statistično značilne razlike v uporabi različnih tehnik kriznega menedžmenta med različnimi vrstami turističnih MSP-jev.
Zaključek: Uporaba izbranih tehnik kriznega menedžmenta omogoča mednarodno primerjalno analizo ter olajša izbor tehnik kriznega menedžmenta v turističnih MSP-jih. Zaključek raziskave vsebuje predloge za izvedbo prihodnjih raziskav in koristne informacije za raziskovalce, menedžerje ter snovalce razvojnih politik v turizmu.

Ključne besede: COVID-19; Krizni menedžment; Slovenija; MSP; Turizem