Let.54, Št. 2 (2021)

Jin-Nan WU

Anhui University of Technology, School of Business, Ma’anshan, Anhui

Mengmeng SONG

Anhui University of Technology, School of Business, Ma’anshan, Anhui

Joseph C. UGRIN

University of Northern Iowa, College of Business Administration, Cedar Falls

Lin LIU

Anhui University of Technology, School of Management Science and Engineering, Ma’anshan Anhui

Tingting ZHU

Anhui University of Technology, School of Business, Ma’anshan, Anhui

Povzetek

Ozadje in namen: Namen te študije je ponazoriti razvoj raziskav o spletnem postopanju in opredeliti pomembne prispevke pri razvoju znanja o omenjenem pojavu.
Metodologija: Iz baze podatkov Web of Science (WOS) smo izbrali skupno 116 raziskovalnih člankov, ki so bili objavljeni v najboljših revijah v obdobju 1997–2019. Izvedli smo analizo citiranja, analizo ko-citiranja in analizo glavnih poti, da smo identificirali najvplivnejše avtorje, države in institucije pri razvoju raziskav spletnega postopanja in grafično predstavili odnose med njimi.
Rezultati: Raziskave spletnega postopanja so napredovale skozi tri faze, ki sestavljajo novo nastajajočo, raziskovalno in naraščajočo fazo. Ugotavljali smo tudi razmerja med članki in prepoznavamo ločene in pomembne tokove znanja, 16 vplivnih prispevkov, ki so temeljni ali dobro vidni, ter avtorje, institucije in države, kjer je raziskava nastala. Največ raziskav so opravili raziskovalci v ZDA, sledile so jim Kitajska, Velika Britanija in Avstralija. Nacionalna univerza v Singapurju je opravila največ raziskav v našem vzorcu, Vivian K. Lim iz Singapurske nacionalne univerze pa je bila najvplivnejša avtorica, njen temeljni prispevek o spletnem postopanju in organizacijski pravičnosti, objavljen leta 2002.
Zaključek: Po našem najboljšem vedenju je študija je prva, ki je preučila razvoj raziskav o spletnem postopanju z uporabo metod, ki temeljijo na dokazih. Prikazuje razvoj literature o spletnem postopanju in identificira pomembne tokove, ki bi jih raziskovalci lahko proučevali v prihodnosti. Sklepamo, da bi morale prihodnje raziskave ustvariti bolj neposredna merila za spletno postopanje, preučiti posamezne posledice, ki jih povzroči preveč spletnega postopanja, na primer njegov vpliv na mentalno zdravje.

Ključne besede: Spletno postopanje, Analiza citatov, Analiza citiranja, Analiza glavne poti, Vizualizacija

Mehmet ÇETİN

İstanbul Sabahattin Zaim University, Faculty of Business and Management Sciences, İstanbul

Gulmira SAMENOVA

İstanbul Sabahattin Zaim University, Graduate Education Institute, İstanbul

Filiz TÜRKKAN

İstanbul Sabahattin Zaim University, Graduate Education Institute, İstanbul

Ceylan KARATAŞ

İstanbul Sabahattin Zaim University, Graduate Education Institute, İstanbul

Povzetek

Ozadje in namen: Čeprav je ključna vloga vplivov v odnosih med vodjem in člani tima (Leader Member Exchange – KMX) splošno znana, je le malo študij raziskovalo vpliv dnevnih sprememb znotraj posameznih članov tima na vsakodnevno izmenjavo med vodjo in timom (LMX) ali obravnavalo morebitne posamezne moderatorje tega vpliva. Študija je preučuje pozitivne in negativne vplive članov tima na njihov dnevni LMX v javnih zdravstvenih organizacijah. Raziskovali smo tudi moderatorsko vlogo čustvene inteligence.
Metodologija: Izvedena je bila večstopenjsko zasnovana raziskava, kjer je 70 udeležencev, ki delajo v javni zdravstveni organizaciji v Istanbulu, pet zaporednih delovnih dni vsak dan izpolnilo dnevni vprašalnik (350 odzivov na dnevni ravni), in splošni vprašalnik en teden po obdobju vsakodnevnega zbiranja podatkov (70 odzivov na ravni posameznika). Hipoteze smo preverjali z uporabo hierarhičnega linearnega modeliranja (HLM).
Rezultati: Pozitivni in negativni vpliv sta bila pozitivno povezana z LMX (dnevna raven), negativni učinek pa je imel negativno povezavo z LMX na medosebni ravni (tedensko poprečje rezultatov po dnevih). Čeprav je čustvena inteligenca lastnosti pokazala vpliv učinek na več nivojih, nobena od predpostavljenih posrednih povezav ni bila statistično pomembna.
Zaključek: Vloga dnevnega vpliva LMX je ključnega pomena in ima zapleteno strukturo. Ugotovitve poudarjajo pomen večstopenjskih raziskav za razumevanje razmerja vpliv-LMX, saj prikazujejo različne slike po dnevih in po posameznikih.

Ključne besede: Čustveno delo, Izmenjava med vodjo in timom, Čustvena inteligenca, Dnevna interakcija

Phuong TRAN HUY

National Economics University, Hanoi

Hong Chuong PHAM

National Economics University, Hanoi

Povzetek

Ozadje in namen: Znano je, da zavezanost vodstva h kakovosti storitev (Management Commitment to Service Quality – MSCQ) pozitivno vpliva na kakovost storitev in ravnanje zaposlenih v različnih storitvenih panogah. V kontekstu ekonomije delitve se odnos med podjetjem in ponudniki storitev razlikuje od tradicionalnega delovnega razmerja. Pri storitvah vožnje so vozniki v glavnem izvajalci in ne kot zaposleni. Zato je treba razumeti, ali MSCQ vpliva na kakovost v kontekstu storitve vožnje.
Metodologija: Anketirali smo 214 voznikov GrabCar v Vietnamu z uporabo spletne in klasične ankete. Za analizo podatkov je bilo uporabljeno modeliranje strukturnih enačb z delnimi najmanjšimi kvadrati (PLS-SEM).
Rezultati: Ugotovitve kažejo, da tri razsežnosti MCSQ, in sicer sistem nagrajevanja, tehnološka podpora in organizacijska podpora, močno vplivajo na vedenje voznikov pri storitvah. Poleg tega ima zaposlitev posredni vpliv v razmerju med MCSQ in vedenjem voznikov.
Zaključek: Ta študija razširja prejšnje raziskave o MCSQ na storitev vožnje in potrjuje vlogo zaposlitve kot pomembnega mehanizma za izboljšanje kakovosti storitev, ki jih zagotavljajo vozniki. Zaradi značilnosti odnosa med podjetjem in ponudniki storitev v ekonomiji delitve je treba podrobneje preučiti mehanizme s katerimi MCSQ vpliva na kvaliteto storitev ponudnikov.

Ključne besede: Zavezanost vodstva kakovosti storitev (MCSQ), Storitveno vedenje, Zaposlitev, Storitev vožnje, Ekonomija delitve, Vietnam.

Erik RUŽIĆ

Juraj Dobrila University of Pula, Faculty of Economics and Tourism “Dr. Mijo Mirković”, Pula

Dragan BENAZIĆ

Juraj Dobrila University of Pula, Faculty of Economics and Tourism “Dr. Mijo Mirković”, Pula

Povzetek

Ozadje in namen: Inovativnost in trženje novih izdelkov sta za podjetja zelo pomembni. Zato je dobro razumevanje vpliva vseh potencialno vplivnih dejavnikov uspeha ključnega pomena. Namen prispevka je raziskati vpliv notranje izmenjave znanja na prodajo novih izdelkov in prodajno inovativnost ter vpliv opolnomočenja na notranjo izmenjavo znanja in posredno na prodajo novih izdelkov in prodajno inovativnost.
Oblikovanje / metodologija / pristop: Raziskava je zajela 101 prodajalca, ki so delali pri enem od 1000 podjetij z najboljšo dodano vrednostjo na Hrvaškem. Vprašalnik je bil razvit in prilagojen s štirimi lestvicami za oceno notranje izmenjave znanja, prodaje novih izdelkov, prodajne inovativnosti in opolnomočenja. Podatki so bili analizirani z uporabo metode PLS-SEM za preučevanje povezav med konstrukti.
Rezultati: Notranja izmenjava znanja pozitivno vpliva na inovativnost oddelka za prodajo in prodajo novih izdelkov, opolnomočenje pa je pozitivno povezano z notranjo izmenjavo znanja in posredno z inovativnostjo oddelka za prodajo in prodajo novih izdelkov.
Zaključek: Menedžerji bi morali podpirati različne dejavnosti, da bi okrepili opolnomočenje in notranjo izmenjavo znanja, da bi vplivali na uspešnost podjetij pri komercializaciji novega izdelka in inovativnosti oddelka prodaje. Prihodnje raziskave bi lahko vključevale moderatorske spremenljivke med konstruktom opolnomočenja in konstruktom notranje izmenjave znanja ter poglobile vpogled v vrsto izmenjanih informacij, dinamiko izmenjave in ovire v procesu ter druge dejavnike, ki pozitivno vplivajo na izmenjavo znanja.

Ključne besede: Prodaja novih izdelkov, Inovativnost prodajnega oddelka, Notranja izmenjava znanja, Opolnomočenje, Prodajalci

Anton IVASCHENKO

Samara State Technical University, Samara

Alfiya R. DIYAZITDINOVA

Povolzhskiy State University of Telecommunications and Informatics, Samara

Povzetek

Ozadje in namen: Naraščajoča vloga in vključenost umetne inteligence v sodobna digitalizirana podjetja vodi do znatnega zmanjšanja števila zaposlenih in preusmeritve dela osebja na nove zadolžitve. Vendar pa na številnih področjih, kot so storitve in podpora, popolna odprava zaposlenih človeških virov še vedno ni mogoča. Predlaga se proučitev organizacijskega problema iskanja optimalnega deleža računalniških agentov in človeških akterjev v mešanem sodelovalnem okolju.
Načrtovanje / metodologija / pristop: Z uporabo tehnike semantične in statistične analize smo razvili izvirni model sodelovalne interakcije računalniških agentov in človeških akterjev ter metodo optimizacije, ki je nova pri proučevanju osredotočenosti izvajalcev pri izračunu kazalnikov skladnosti .
Rezultati: Problem smo preučili na primeru avtomatizacije servisne službe. Upoštevanje semantike problemske domene v obliki ontologije uvaja logiko za boljšo porazdelitev in avtomatizacijo nalog.
Zaključki: V sodobnem digitaliziranem podjetju obstaja in je mogoče oceniti racionalno ravnovesje med računalniškimi agenti in človeškimi akterji, kar postane pomemben pokazatelj njegove uspešnosti. Na splošno so človeški igralci boljši za obdelavo nepredvidljivih dogodkov v realnem času, medtem ko so agenti boljši pri modeliranju in simulaciji.

Ključne besede: Avtomatizacija storitvenih organizacij, Umetna inteligenca, Človeški viri, Podpora odločanju