Razkritje o blagovnih znamkah hotelov: vsebinska analiza povezav z organizacijskimi vrednotami
Kristijan BREZNIK, Kris LAW, Mitja GORENAK
Proceduralna pravičnost, zaznana organizacijska podpora in identifikacija zaposlenih z organizacijo v poslovnih šolah
Elizabeth DOMINIC, Vijay VICTOR, Robert Jeyakumar NATHAN, Swetha LOGANATHAN
Vpliv implicitnih govornih teorij na konstruktivni glas in obrambni molk zaposlenih: analiza na področju izobraževanja in zdravstva
Safiye ŞAHIN, Bilal ÇANKIR, Bahar SEREZ ARSLAN
Odnos med ravnovesjem poklicnega in zasebnega življenja, zadovoljstvom z delom, zadovoljstvom z življenjem in zavzetostjo pri delu visokošolskih učiteljev
Jasmina ŽNIDARŠIČ, Miha MARIČ
Vpliv delovne obremenitve, nepotizma, zadovoljstva z delom in organizacijske politike na namen zamenjati zaposlitev iz perspektive ohranjanja kadrovskih virov
Zuhair ABBAS, Junaid ANSARI, Saba GULZAR, Unzila ZAMEER, Kanwal HUSSAIN
Razkritje o blagovnih znamkah hotelov: vsebinska analiza povezav z organizacijskimi vrednotami
Kristijan BREZNIK
International School of Social and Business Studies, Celje, Slovenia College of Nursing, Celje
Kris LAW
Deakin University, Faculty of Sci Eng & Built Env, School of Engineering, Geelong 3220 VIC
Mitja GORENAK
University of Maribor, Faculty of Tourism, Brežice
Povzetek
Ozadje/Namen: Članek proučuje, kako skozi perspektivo organizacijskih vrednot lahko razumemo medsebojno povezavo med blagovnimi znamkami hotelov in njihovo kategorizacijo. Študija predpostavlja, da je pomen organizacijskih vrednot v storitvenem sektorju ena od ključnih sestavin rasti in razvoja organizacije. Metode: Analiza konceptualne vsebine je bila uporabljena na naboru organizacijskih vrednot, ki jih najdemo na spletnih mestih 100 najboljših evropskih hotelskih blagovnih znamk. Za določitev gručastih dimenzij organizacijskih vrednot med različnimi hotelskimi blagovnimi znamkami so bili uporabljene napredne metode iz analize omrežij. Rezultati: Rezultati so opredelili skupne organizacijske vrednote med hotelskimi blagovnimi znamkami, razvrščenimi v štiri prevladujoče dimenzije: podjetništvo, deležniki, moralnost in tradicija. Študija je potrdila široko vsebinsko variabilnost organizacijskih vrednot v hotelski industriji Ugotovitve in zaključki: Analiza posameznih dimenzij je opredelila skupine najpomembnejših besed iz izjav o vrednotah in ugotovila, da sta med različnimi blagovnimi znamkami hotelov zelo cenjeni »podjetniška« in »etična« dimenzija. Nadaljnji pristop analize skupin na ravni blagovnih znamk razkriva tudi, da organizacijske vrednote v tem sektorju določajo številni dejavniki, vključno z obsegom in tržnim položajem. Rezultati študije ponujajo teoretične in praktične ugotovitve, ki bodo v pomoč strategom hotelskih blagovnih znamk, da bi bolje razumeli njihov trenutni in lažje dosegli želeni položaj v sektorju.
Proceduralna pravičnost, zaznana organizacijska podpora in identifikacija zaposlenih z organizacijo v poslovnih šolah
Elizabeth DOMINIC
Saintgits Institute of Management, Kottukulam Hills, Pathamuttam P. O, Kerala
Vijay VICTOR
CHRIST (Deemed to be University), Hosur Rd, Bhavani Nagar, S.G. Palya, Bengaluru, Karnataka
Robert Jeyakumar NATHAN
Multimedia University, 75450 Melaka
Swetha LOGANATHAN
CHRIST (Deemed to be University), Hosur Rd, Bhavani Nagar, S.G. Palya, Bengaluru, Karnataka
Povzetek
Ozadje/namen: Uspešnost poslovne šole je odvisna od pripravljenosti zaposlenih, da prevzamejo dodatne vloge v organizaciji, torej od identifikacije zaposlenih z organizacijo. Teorija socialne izmenjave predvideva, da zaposleni ponavadi izkazujejo identifikacijo z organizacijo, ko vedo, kako bi se njihova organizacija obnašala do njih. Ker je nagnjenje učiteljev v poslovnih šolah k identifikaciji z organizacijo malo raziskano, ta študija preučuje interakcijo med proceduralno pravičnostjo (PJ), zaznano organizacijsko podporo (POS) in identifikacijo zaposlenih z organizacijo (OCB) med učitelji in raziskovalci v poslovnih šolah. Metode: Z anketiranjem 378 zaposlenih v poslovnih šolah v državi Kerala v Indiji smo zbrali empirične podatke. Analize veljavnosti in zanesljivosti podatkov ter neposredni in posredni učinki raziskovalnih spremenljivk so bili preizkušeni z modeliranjem po metodi delnega najmanjšega kvadrata (PLS). Rezultati: Rezultati kažejo, da PJ pozitivno vpliva na POS in dimenzije OCB pri učiteljih in raziskovalcih v poslovnih šolah. V nasprotju s prejšnjimi študijami OCB ta študija ugotavlja, da POS ni bistveno povezan z vljudnostjo. Ugotovitve tudi kažejo, da POS v celoti posreduje odnos PJ z altruizmom, vestnostjo in državljanskimi vrlinami akademikov v poslovnih šolah. Zaključek: Raziskava pojasnjuje dinamiko PJ in POS v smeri OCB v okolju poslovnih šol. Akademsko okolje te študije omogoča večji vpogled v odnose in vpogled v krepitev organizacijskega obnašanja akademikov pri izboljšanju izobraževalnih rezultatov. Poleg tega prispeva tudi k obstoječemu razumevanju teorije organizacijskega vedenja.
Ozadje in namen: implicitne glasovne teorije so prepričanja, povezana z molkom zaposlenih. Namen te študije je preučiti vpliv implicitne glasovne teorije (ne sramotite šefa v javnosti, negativne posledice kariere glasu) kot napovedovalce obrambnega molka zaposlenih in konstruktivnega glasu zaposlenih. Metodologija: Raziskava je presečna in analitična študija. Vzorec do bili anketiranci v zdravstvenem sektorju (n = 277) in izobraževalnem sektorju (n = 217) v Turčiji. Za preverjanje hipotez smo uporabili linearno regresijsko analizo. Rezultati: Ugotovili smo, da razdalja moči in negativne karierne posledice glasu napovedujejo obrambno tišino zaposlenih, medtem ko proaktivna osebnost in prepričanje »ne osramoti šefa v javnosti«, napovedujejo konstruktiven glas zaposlenih. Ti rezultati potrjujejo učinek implicitnih govornih teorij na organizacijski molk in glas zaposlenih. Zaključki: Zaposleni, ki verjamejo v »ne osramoti šefa v javnosti« in v »negativne posledice kariere zaradi glasu«, ponavadi molčijo ali se raje zasebno pogovarjajo s svojimi vodji, kar preprečuje izmenjavo idej pri skupinskih interakcijah v organizaciji. Zato se morajo menedžerji boriti proti prepričanju, da je govorjenje tvegano. Da bi spremenili ta prepričanja na pozitiven način, morajo podrejenim dati občutek, da je govor dragoceno vedenje v organizaciji.
Odnos med ravnovesjem poklicnega in zasebnega življenja, zadovoljstvom z delom, zadovoljstvom z življenjem in zavzetostjo pri delu visokošolskih učiteljev
Jasmina ŽNIDARŠIČ
Faculty of Organizational Sciences, University of Maribor, Kidričeva cesta 55a, 4000 Kranj
Miha MARIČ
Faculty of Organizational Sciences, University of Maribor, Kidričeva cesta 55a, 4000 Kranj
Povzetek
Ozadje in namen prispevka: Naša raziskava preučuje vpliv ravnovesja med poklicnim in zasebnim življenjem na delovno zavzetost, tako neposredni vpliv kot tudi prek zadovoljstvo pri delu in življenju. Glavni cilj naše raziskave je empirično preizkusiti povezave med ravnotežjem poklicnega in zasebnega življenja, zadovoljstvom z delom, zadovoljstvom z življenjem in delovno zavzetostjo med visokošolskimi učitelji iz Avstrije, Hrvaške, Češke, Nemčije, Srbije in Slovenije. Metode: Z validiranimi vprašalniki smo zbrali podatke o ravnovesju med poklicnim in zasebnim življenjem, zadovoljstvom z delom, zadovoljstvom z življenjem in njihovo delovno zavzetost. Kvantitativni podatki za našo analizo so bili zbrani z anketo med 164 spletnimi udeleženci. Na podlagi obsežnega pregleda literature smo oblikovali pet hipotez, ki smo jih preizkusili v enem strukturnem modelu z uporabo modeliranja strukturnih enačb (SEM). Rezultati: Naše ugotovitve kažejo, da povečanje ravnovesja med poklicnim in zasebnim življenjem pozitivno vpliva na zadovoljstvo z življenjem in zadovoljstvo z delom ter da zadovoljstvo z življenjem vodi v povečanje delovne zavzetosti. Zaključek: Poznavanje pomembnega vpliva ravnovesja med poklicnim in zasebnim življenjem, skupaj z razumevanjem odnosov med raziskanimi konstrukti, to so ravnovesje med poklicnim in zasebnim življenjem, zadovoljstvo z življenjem, zadovoljstvo pri delu in zavzetost pri delu, lahko okrepi delovno zavzetost visokošolskih učiteljev s spoštovanjem zaposlenih kot akterjev v različnih vlogah in v ta namen podpira ravnovesje med poklicnim in zasebnim življenjem v obliki družinam prijaznih politik in praks ter s tem prispeva na področju vedenja zaposlenih in izboljšuje produktivnost visokošolskih učiteljev.
Ključne besede: Ravnotežje med poklicnim in zasebnim življenjem, Zadovoljstvo pri delu, Zadovoljstvo z življenjem, Zavzetost pri delu, SEM
Vpliv delovne obremenitve, nepotizma, zadovoljstva z delom in organizacijske politike na namen zamenjati zaposlitev iz perspektive ohranjanja kadrovskih virov
Zuhair ABBAS
Tomas Bata University in Zlin, Department of Business Administration at Faculty of Management and Economics, Zlin
Junaid ANSARI
Institute of Business Management (IoBM), Department of HRM and Management, Karachi
Saba GULZAR
Institute of Business Management (IoBM), Department of HRM and Management, Karachi
Unzila ZAMEER
Institute of Business Management (IoBM), Department of HRM and Management, Karachi
Kanwal HUSSAIN
Institute of Business Management (IoBM), Department of HRM and Management, Karachi
Povzetek
Ozadje: Raziskave o nameri fluktuacije zaposlenih so redko namenile pozornost vlogi delovne obremenitve (WL), nepotizmu (N), zadovoljstvu z delom (JS) in organizacijski politiki (OP) pri nameri menjave zaposlitve, še zlasti niso namenile pozornosti posrednemu učinku nadlegovanja, med WL, N, JS in OP o nameri zamenjave zaposlitve. Naša študija izhaja iz Hobfoll-ove teorije ohranjanja virov (COR). Metode: Podatke smo zbrali pri 189 zaposlenih ženskah (zdravnicah in medicinskih sestrah), ki delajo v javnih in zasebnih bolnišnicah v provinci Sindh v Pakistanu z namensko tehniko vzorčenja. Za analizo podatkov smo uporabili SmartPLS in SPPS. Rezultati: Delovna obremenitev in zadovoljstvo pri delu pozitivno povezana z nadlegovanjem. Hkrati ima nadlegovanje neposreden vpliv na namen zamenjave zaposlitve. Še pomembneje je, da ima nadlegovanje delno posredni učinek med obremenitvijo in zadovoljstvom z delom na namero o menjavi zaposlitve. Nasprotno pa nepotizem in organizacijska politika nista pokazala pomembne povezave z nadlegovanjem. Tudi nismo ugotovili nobenega posrednega vpliva nadlegovanja na namen zamenjave zaposlitve med nepotizmom in organizacijsko politiko. Zaključek: Izvirni prispevek te študije je preučevanje posredovalni vpliva nadlegovanja na namen zamenjave zaposlitve. COR uporabljena za razlago, kako predpostavke namena menjave zaposlitve vplivajo skupaj z nadlegovanjem na delovnem mestu. Študija daje oblikovalcem politik, menedžerjem in kadrovskim delavcem vpogled v smernice za oblikovanje zaposlovanju prijaznih politik na delovnem mestu.
Ključne besede: Delovna obremenitev, Nepotizem, Zadovoljstvo z delom, Organizacijska politika