Let.54, Št 4 (2021)

Olfat GANJI BIDMESHK

Department of Management, Ferdowsi University of Mashhad, Mashhad, Iran; Department of Management Information Systems, Sauder School of Business, University of British Columbia, Vancouver, Canada

Mohammad MEHRAEEN

Department of Management, Ferdowsi University of Mashhad, Mashhad, Iran; Department of Information Systems, DeGroote School of Business, McMaster University, Hamilton, Canada

Alireza POOYA

Department of Management, Ferdowsi University of Mashhad, Mashhad, Iran

Yaghoob MAHARATI

Department of Management, Ferdowsi University of Mashhad, Mashhad

Povzetek

Ozadje in namen: Operativna uskladitev, uskladitev poslovnih procesov (BP) in informacijskih sistemov (IS), je dobro znana zahteva za izboljšanje poslovne učinkovitosti. Vendar se v obstoječi literaturi kaže pomanjkanje trdnih temeljev za praktično izvajanje operativne uskladitve. Deloma zato, ker so predhodno razviti grobozrnati modeli strateške uskladitve za operativno usklajevanje spregledali razlike med strateško in operativno ravnjo usklajenosti. Nekatere študije so ugotovile te razlike, vendar jih niso poglobljeno proučile. To je lahko deloma posledica zanemarjanja družbeno-tehnične narave IS, kot tudi njihove osredotočenosti na prepoznavanje socialnega ozadja in njegovega učinka na operativno usklajenost, ne da bi upoštevali, kako IS izpolnjujejo poslovne zahteve pri doseganju operativne usklajenosti. Da bi premagali to morebitno pomanjkanje uporabnosti, je namen tega prispevka določiti pravo raven abstrakcije za predstavitev poslovnih procesov in IS ter ponovno konceptualizacijo operativne uskladitve.
Metodologija: Izvedli smo empirično raziskavo z uporabo utemeljene teorije (Grounded theory – GT)T). Izvedli smo polstrukturirane intervjuje z 28 strokovnjaki z vrhunskih iranskih javnih univerz. Podatke smo analizirali s programsko opremo MAXQDA.
Rezultati: Predlagano- ogrodje FunCaps določa zahtevane kombinacije funkcij BP in zmogljivosti IS za operativno uskladitev.
Zaključki: FunCaps rekonceptualizira operativne usklajenosti na podlagi operativnega načrtovanja in vzajemne integracije, katere prednost je, da vzpostavi širšo sliko z obravnavanjem IS kot socio-tehničnega sistema.

Ključne besede: Operativna uskladitev, Informacijski sistem, Poslovni proces, Družbeno-tehnični sistem, Utemeljena teorija

Anja ŽNIDARŠIČ

Faculty of Organizational Sciences, University of Maribor, Kranj, Slovenia

Alenka BAGGIA

Faculty of Organizational Sciences, University of Maribor, Kranj, Slovenia

Antonín PAVLÍČEK

Faculty of Informatics and Statistics, Prague University of Economics and Business, Prague, Czech Republic

Jakub FISCHER

Faculty of Informatics and Statistics, Prague University of Economics and Business, Prague, Czech Republic

Maciej ROSTAŃSKI

Faculty of Computer Science, Academy of Business in Dabrowa Gornicza, Dąbrowa Górnicza, Poland

Borut WERBER

Faculty of Organizational Sciences, University of Maribor, Kranj, Slovenia

Povzetek

Ozadje in namen: Kljub očitni pomembnosti podkožnih mikročipov za naše življenje, jih v večini primerov ljudje še vedno obravnavamo kot negativne. Prevladuje mnenje, da ogrožajo našo zasebnost in lahko vplivajo na naše zdravje. V prispevku preučujemo pomembne dejavnike, ki vplivajo na dojemanje podkožnih mikročipov in pripravljenost posameznika, da bi podkožni mikročip uporabil za različne namene.
Metodologija: Presečno študijo smo izvedli v treh evropskih državah, podatke pa smo analizirali s pomočjo modeliranja strukturnih enačb. V analizo smo vključili priložnostni vzorec 804 anketirancev, ki so v celoti izpolnili spletni vprašalnik.
Rezultati: Rezultati kažejo, da lahko na osnovi konstruktov zaznana enostavnost uporabe, uporabnost in zaznano zaupanje napovemo pripravljenost za uporabo podkožnega mikročipa. Na zaznano zaupanje vplivata zasebnost in varnost tehnologije. Zaznano uporabnost podkožnega mikročipa zmanjšuje zaskrbljenost zaradi bolečih postopkov vstavljanja in skrbi glede zdravja. Razen vpliva konstrukta skrb za zdravje, so rezultati podobni v vseh državah.
Zaključki: Prikazani rezultati lahko služijo kot dobra osnova za nadaljnje raziskave glede dejanske uporabe podkožnih mikročipov. Rezultati lahko snovalcem zakonodaje pomagajo pri oblikovanju usmeritev in predpisov, ki bodo zagotovili varno uporabo podkožnih mikročipov in zagotovili višjo stopnjo varnosti. V nadaljevanju bi bilo smiselno raziskati ali se je pripravljenost za uporabo podkožnih mikročipov spremenila po izkušnji z globalno pandemijo.

Ključne besede: Podkožni mikročip, Komunikacija kratkega dosega, Vedenjske namere, Model strukturne enačbe, Model sprejetja tehnologije

Vasja ROBLEK

Faculty of Organisation Studies, Novo mesto

Maja MEŠKO

University of Maribor, Faculty of Organizational Sciences, Kranj, Slovenia

Iztok PODBREGAR

University of Maribor, Faculty of Organizational Sciences, Kranj, Slovenia

Povzetek

Ozadje in namen prispevka: Cilj študije je odgovoriti na raziskovalno vprašanje: Kateri bistveni elementi tehnoloških inovacij omogočajo preobrazbo družbe 4.0 in industrije 4.0 v družbo 5.0 in industrijo 5.0? Študija je pomembna za praktike in raziskovalce, ker jih seznanja tako s samim pomenom družbe 5.0 kot z gonilniki, ki bodo pomagali oblikovati politike družbe 5.0 in igrali pomembno vlogo pri njenem nadaljnjem razvoju. Avtorji so tako izvedli kvantitativno bibliometrično študijo, ki daje vpogled v pomen teme ter vključuje aktualne značilnosti in prihodnje raziskovalne trende.
Metodologija: Z namenu, da se pridobi vpogled v razvoj družbe 5.0, je bilo v študiji uporabljeno algoritemsko sočasno pojavljanje ključnih besed. Z bibliometrično analizo smo analizirali 36 izbranih člankov iz baze Web of Science.
Rezultati: Analiza sopojavnosti je pokazala, da se v zadnjih treh letih v raziskavah pogosto uporabljajo pojmi umetna inteligenca, kiber-fizični sistemi, veliki podatki, Industrija 4.0, Industrija 5.0, odprta inovacija, Družba 5.0, super–pametna družba.
Zaključek: Študija predstavlja bibliometrično analizo v okviru katere je bila izvedena analiza trenutnih in prihodnjih razvojnih gonilnih sil družbe 5.0. Glede na rezultate je prehod iz družbe 4.0 v družbo 5.0 mogoče doseči z implementacijo znanja in tehnologij v IoT, robotiko in Big Data. Koncept bi zlasti omogočil prilagajanje storitev in industrijskih dejavnosti dejanskim potrebam posameznikov. Poleg tega te tehnologije omogočajo napredne platforme digitalnih storitev, ki bodo sčasoma integrirane v vsa področja življenja.

Ključne besede: Družba 5.0, Industrija 5.0, Informacijska družba, Pametna družba, Podatkovno vodene inovacije

 Maryam BABAEI AGHBOLAGH

Department of Management, Ardabil Branch, Islamic Azad University, Ardabil, Iran

Farzad Sattari ARDABILI

Department of Management, Ardabil Branch, Islamic Azad University, Ardabil, Iran

Elena VOITENKO

Department of Psychology, Kyiv National University of Trade and Economics, Kyiv, Ukraine

Povzetek

Ozadje in namen prispevka: Večina organizacij ima negativen odnos do opravljanja ali tračev. Menedžerji so zaskrbljeni zaradi vpliva tračev na komunikacijo v organizacijskem okolju. Naša študija je proučevala dojemanje opravljanja in kontekst tračev na različnih ravneh bolnišnice, kot primeru organizacije z intenzivno komunikacijo med zaposlenimi. Proučili smo tudi razlike med kontekstom tračev znotraj organizacijskega konteksta in znotraj socialnega okolja.
Metodologija: Izvedli smo polstrukturirane intervjuje s 27 respondenti, po 9 v vsaki od treh skupin: medicinske sestrami, administrativnimi zaposlenimi in vodilnimi bolnišnice. Posnete intervjuje smo proučili z metodo analize vsebine in primerjali rezultate za vsako skupino respondentov. Na koncu smo kategorizirali glavna opravljanja oz. trače za vsako skupino.
Rezultati: Teme opravljanja v bolnišnici lahko razvrstimo v osem glavnih kategorij in 34 podkategorij, ki jih je mogoče prepoznati po njihovi specifiki. Te glavne teme so vključevale vprašanja zaupnosti, zasluge, finančni status/položaj, osebne lastnosti, delovno mesto, komunikacije, biografijo in delovne pogoje. Z vidika organizacijskih tračev so udeležence te študije še posebej zanimale zasluge in napredovanje osebe na delovnem mestu in finančni položaj. Tudi pri temah tračev na različnih ravneh med medicinskimi sestrami, administratorji in menedžerji so se pokazale pomembne razlike.
Zaključek: Vodje bi morali priznati različne vsebine tračev med ljudmi na različnih organizacijskih ravneh, saj zaposleni nimajo enakih motivov za komunikacijo na različnih organizacijskih ravneh. V razdaljah med vsebinami v vprašalniku nagnjenosti k opravljanju in kategorijami v organizacijskem okolju potrebujejo ugotavljamo potrebo po nadaljnjih študijah, da bi raziskale precedence in rezultate. Vodje lahko uporabijo te ugotovitve za olajšanje organizacijskih sprememb in izboljšanje komunikacije.

Ključne besede: Opravljanje v organizacijah, Trači, ANALIZA vsebine, Neformalna komunikacija

Hebah Suliman ALFARAJAT

Girne American University, Faculty of Business and Economics, Girne, Cyprus

Okechukwu Lawrence EMEAGWALI

Girne American University, Faculty of Business and Economics, Girne, Cyprus

Povzetek

Ozadje/namen: Vodje v delovno intenzivnih panogah se soočajo z izzivi, kako spodbujati inovacije, saj storitve večinoma opravljajo zaposleni in ne stroji. Močna konkurenca na področju storitev in gostinstva zahteva bolj inovativno delovno vedenje zaposlenih; vprašanje, kako lahko podjetja negujejo inovativno vedenje, pa ostaja neodgovorjeno. Cilj raziskave je z uporabo teorije relacijske energije pojasniti medsebojno razmerje med poduhovljenim vodenjem in duhovnostjo na delovnem mestu ter kako lahko njun skupni učinek vpliva na inovativno vedenje zaposlenih v gostinstvu.
Metodologija: Podatke smo zbrali z anketiranjem n = 867 zaposlenih v jordanskih hotelih s štirimi ali petimi zvezdicami. Za oceno predlaganega raziskovalnega modela in preverjanje hipotez je bila uporabljena tehnika modeliranja strukturnih enačb z delnimi najmanjšimi kvadrati (PLS-SEM).
Rezultati: Poduhovljeno vodenje vpliva na in povečuje raven duhovnosti na delovnem mestu in služi inovativnemu vedenju med zaposlenimi. Duhovnost na delovnem mestu povečuje raven storitvenega inovativnega vedenja in posredno vpliva na povezavo med poduhovljenim vodenjem in inovativnim vedenjem na delovnem mestu.
Zaključek: Pobude in prakse poduhovljenega vodenje in duhovnosti na delovnem mestu so lahko koristne za gostinska podjetja v smislu inovativnega obnašanja storitev. Poleg tega je ključna točka, da se strokovnjaki za kadrovske zadeve v gostinstvu ne osredotočajo le na izbiro, usposabljanje in imenovanje voditeljev z duhovnimi lastnostmi, temveč tudi na ustvarjanje duhovnega delovnega ozračja, ki zaposlenim omogoča, da pokažejo inovativno vedenje pri storitvah. Rezultati niso samo dopolnili našega znanja o povezanosti in pomenu duhovnosti na delovnem mestu, ampak tudi potrjujejo in razkrivajo pomen duhovnosti za inovativno vedenje v arabskem kontekstu.

Ključne besede: Vedenje, Inovativnost, Jordan, Služba, Duhovno vodstvo, Duhovnost na delovnem mestu

Hussein Hurajah ALHASNAWI

University of Kerbala, College of Administration and Economics, Business Administration Department, Kerbala, Iraq

Ali Abdulhassan ABBAS

University of Kerbala, College of Administration and Economics, Department of Accounting, Kerbala, Iraq

Povzetek

Ozadje: Deviantnost na delovnem mestu je eden pogostih pojavov, ki jih opazimo v organizacijah. Mogoče ga je pripisati narcističnemu stilu vodenja in manifestacijam organizacijske agresije. Še dodatno ga poslabša povečana sovražnost na delovnem mestu. Glavni namen te raziskave je proučiti posredni vpliv organizacijske agresije in sovražnosti na delovnem mestu na odnos med narcističnim vodenjem in deviantnostjo na delovnem mestu.
Metode: Podatke za raziskavo smo zbrali z anketiranjem 673 zaposlenih v petih podjetjih živilske industrije v Iraku. Za modeliranje in analizo posrednih vplivov smo uporabili strukturne enačbe (SEM) in programsko opremo AMOS V.23.
Rezultati: Rezultati so pokazali, da organizacijska agresija delno moderira pozitiven odnos med narcističnim vodstvom in deviantnostjo na delovnem mestu. Poleg tega je povezava med organizacijsko agresivnostjo in deviantnostjo na delovnem mestu odvisna od sprememb v ravni sovražnosti na delovnem mestu. Študija empirično podpira osnove modela moderirane mediacije: študija ugotavlja, da je posredni vpliv narcisoidnega vodenja na deviantnost na delovnem mestu skozi organizacijsko agresijo znatno moderiral sovražnost na delovnem mestu.
Zaključek: Ko managerji uporabijo narcisoidno vedenje, da bi dosegli svoje osebne interese, to vodi v povečano organizacijsko agresijo in deviantnost na delovnem mestu, ki sčasoma povečata raven sovražnosti na delovnem mestu. V skladu s tem model moderirane mediacije omogoča boljše razumevanje tega, kako narcisoidno vodstvo, organizacijska agresija in sovražnost na delovnem mestu delujejo skupaj, da vplivajo na deviantnost na delovnem mestu.

Ključne besede: Narcisoidno vodenje, Organizacijska agresija, Sovražnost na delovnem mestu, Deviantnost na delovnem mestu

Iztok Podbregar

University of Maribor Faculty of Organizational Sciences