Analiza dejavnikov uspeha v začetni fazi digitalnega zagonskega podjetja
Kenedi BINOWO, Achmad Nizar HIDAYANTO
Zaznana vodstvena čustvena inteligenca in sreča pri delu: posredniška vloga zadovoljstva pri delu in učinkovite organizacijske predanosti
Malek Bakheet ELAYAN, Abdulmajeed Saad ALBALAWI, Haifa Mohammed SHALAN, Ali H. AL-HOORIE, Mohamed Dawood SHAMOUT
Družbena odgovornost podjetij in ustvarjalna uspešnost: vpliv zadovoljstva pri delu in organizacijskega državljanskega vedenja
Amro AL-MADADHA, Farah SHAHEEN, Lina ALMA’ANI, Natalie ALSAYYED, Ahmad AL ADWAN
Kako izobčevanje na delovnem mestu vpliva na uspešnost zaposlenih? Mediacijska vloga psihološke odpornosti, moderirana mediacijska vloga spletnega postopanja
Murat BAŞ, M.Sabri ŞİRİN
Medgeneracijske razlike in prenos znanja med slovenskimi inženirji
Magda LUŽAR, Annmarie GORENC ZORAN, Mirko MARKIČ, Boris BUKOVEC
Razkrivanje zdravorazumskega pogleda na smiselno delo: teorija, podatki in posledice za upravljanje in razvoj človeških virov
Francesco TOMMASI, Riccardo SARTORI, Andrea CESCHI
Analiza dejavnikov uspeha v začetni fazi digitalnega zagonskega podjetja
Kenedi BINOWO
University of Indonesia, Faculty of Computer Science, Jakarta, Indonesia
Achmad Nizar HIDAYANTO
University of Indonesia, Faculty of Computer Science, Jakarta, Indonesia
Ozadje in namen: Uspešna digitalna zagonska podjetja lahko ustvarijo dohodek za državo in izboljšajo življenja ljudi. Vendar pa za bodoče ustanovitelje, ki bodo lansirali svoja zagonska podjetja, ostajajo dejavniki uspeha pri pionirskih digitalnih zagonskih podjetjih neznanka. Namen te študije je identificirati ključne dejavnike uspeha digitalnih zagonskih podjetij v pionirskih fazah. Metodologija: Tematska analiza je metoda za prepoznavanje dejavnikov uspeha v pionirskih digitalnih zagonskih podjetjih. Podatki so bili zbrani z intervjuji z desetimi ustanovitelji zagonskih podjetij. Rezultati: Ugotovitve kažejo, da je petnajst kritičnih dejavnikov in dejavnikov uspeha v pionirski fazi digitalnega zagonskega podjetja in sicer; problemi, poslovne ideje, ekipe, poslovni modeli, kapital ali financiranje, izdelki, inkubatorji, validacija, konkurenti, trženje, obvladovanje tehnologije, analiza trga, ustanovitelji in soustanovitelji, partnerji in strast. Pričakuje se, da bodo te ugotovitve prelomne za vse, ki jih zanima zagon digitalnega zagonskega podjetja. Zaključek: Prvič: ugotavljamo petnajst pomembnih dejavnikov, ki jih je mogoče navesti in uporabiti kot dejavnike uspeha pri klasifikaciji pionirske stopnje digitalnih zagonskih podjetij. Drugi zaključek, ki temelji na ugotovitvah analiz desetih ustanoviteljev, je, da sta dejavnika problema in dejavnika ekipe dva od petnajstih prevladujočih in najvplivnejših dejavnikov uspeha digitalnega zagonskega podjetja. Faktor problema je ključnega pomena za odkrivanje težav, s katerimi se srečuje veliko ljudi, in lahko motivira ustanovitelje digitalnih zagonskih podjetij, da razvijejo rešitve za te težave. Medtem ko je timski dejavnik pomemben, ker se z ekipo vse nastale težave hitro in enostavno rešijo, vse delo pa poteka produktivno in s sodelovanjem.
Ozadje: Sreča pri delu je pomemben dejavnik zadovoljstva, produktivnosti in zadrževanja zaposlenih. Namen te študije je bil raziskati razmerje med zaznano vodstveno čustveno inteligenco in srečo pri delu ter ali zadovoljstvo pri delu in čustvena organizacijska predanost posredujeta v tem razmerju. Metoda: Vprašalnik je bil razdeljen na spletu naključnemu vzorcu 350 učiteljev v javnih šolah različnih usmeritev v Savdski Arabiji Rezultati: Rezultati modeliranja strukturne enačbe so pokazali, da sta zadovoljstvo in učinkovita organizacijska predanost v celoti posredovala razmerje med zaznano čustveno inteligenco managerja in srečo pri delu. Zaključek: Naši rezultati podpirajo hipotezo, da zaznana vodstvena čustvena inteligenca vpliva na srečo zaposlenih prek vpliva na povečanje ali zmanjšanje zadovoljstva pri delu in afektivne organizacijske predanosti. Te ugotovitve torej zagotavljajo vpogled v dobro počutje zaposlenih in potencialno, kako ga spodbujati.
Ključne besede: Čustvena inteligenca, Sreča pri delu, Zadovoljstvo pri delu, Afektivna organizacijska predanost, Savdski izobraževalni sektor
Namen: V študiji nameravamo preučiti, kako lahko dojemanje družbene odgovornosti podjetij (CSR) poveča ustvarjalno uspešnost zaposlenih v organizaciji, tako neposredno kot posredno prek zadovoljstva pri delu in organizacijskega državljanskega vedenja. To bo organizacijam omogočilo, da razmislijo o različnih dejavnikih, ki vplivajo na ustvarjalno uspešnost, in o tem, kako je mogoče te vplive na koristen način uporabiti v organizacijah. Metode: Podatki za to študijo so bili zbrani z anketo med tremi telekomunikacijskimi podjetji. Pridobili smo 344 veljavnih odgovorov sodelavcev. Analizo podatkov in testiranje hipotez smo izvedli z modeliranjem strukturnih enačb (SEM). Rezultati: Ugotovitve naše študije so pokazale neposredno pozitivno pomembno povezavo med zaznavanjem družbene odgovornosti zaposlenih in ustvarjalno uspešnostjo. Pokazala se je tudi pozitivna korelacija med zaznavanjem družbene odgovornosti zaposlenih ter zunanjim in notranjim zadovoljstvom pri delu, in posredne učinke zadovoljstva pri delu in organizacijskega državljanskega vedenja. Poleg tega je bila ugotovljena pozitivna korelacija med zadovoljstvom pri delu in organizacijskim državljanskim vedenjem. Tudi med organizacijskim državljanskim vedenjem in ustvarjalna uspešnost se je pokazala pozitivna korelacija. Zaključek: Organizacije naj upoštevajo vpliv dojemanja družbene odgovornosti zaposlenih na ustvarjalno uspešnost, posredno prek zunanjega in notranjega zadovoljstva pri delu in vedenja organizacijskega državljanstva, da bi dosegle višje ravni ustvarjalne uspešnosti v svojih organizacijah.
Kako izobčevanje na delovnem mestu vpliva na uspešnost zaposlenih? Mediacijska vloga psihološke odpornosti, moderirana mediacijska vloga spletnega postopanja
Murat BAŞ
Erzincan Binali Yıldırım Üniversitesi, Faculty of Economics and Administrative Sciences, Turkey
M.Sabri ŞİRİN
Erzincan Binali Yıldırım Üniversitesi, Faculty of Economics and Administrative Sciences, Turkey
Ozadje in namen: Izobčenje na delovnem mestu (ostracizem) je situacija, v kateri sodelavci mestu zavračajo in ignorirajo zaposlenega. Ker gre za situacijo, ki ovira uspešno delo zaposlenih, le-ta tudi vpliva na uspešnost posameznika. V zvezi s tem v naši študiji predpostavljamo, da je psihološka odpornost pomemben mediator v tem odnosu. V našem raziskovalnem modelu smo tudi predlagali, da bo spletno postopanje vplivalo na razmerje med izobčevanjem na delovnem mestu in odpornostjo. Zato smo v tej študiji na podlagi mnenj zaposlenih predlagali, da bi imela psihološka odpornost posredniško vlogo, kibernetsko postopanje pa posreden vpliv v razmerju med izobčenostjo na delovnem mestu in uspešnostjo zaposlenih. Zasnova/metodologija/pristop: V tem kontekstu so bili podatki pridobljeni od 482 zaposlenih v mestu Erzincan z uporabo anketne metode. Pridobljene podatke smo analizirali z uporabo modeliranja strukturnih enačb, ki smo jih uporabili za testiranje hipotez. Rezultati: Ugotovljeno je bilo, da obstaja pomembna in pozitivna korelacija med ostracizmom na delovnem mestu in psihološko odpornostjo, pomembna in pozitivna korelacija med psihološko odpornostjo in uspešnostjo zaposlenih ter pomembna in negativna korelacija med ostracizmom na delovnem mestu in uspešnostjo zaposlenih. Poleg tega je bilo ugotovljeno, da ima ostracizem na delovnem mestu posreden učinek na uspešnost zaposlenih prek psihološke odpornosti, spletno postopanje pa ima v tem posrednem razmerju posreden vpliv. Zaključek: Naši rezultati so pokazali pomen posredniške vloge psihološke odpornosti in moderatorske vloge spletnega postopanja v razmerju med zaznano izobčenostjo na delovnem mestu in uspešnostjo zaposlenih.
Ključne besede: Ostracizem na delovnem mestu, Psihološka odpornost, Uspešnost zaposlenih, Spletno postopanje, Posredniška vloga
Ozadje in namen: Namen raziskave je bil proučiti vpliv medgeneracijskih razlik na izmenjavo znanja med inženirji v velikih slovenskih izdelovalnih gospodarskih družbah. Metoda: V delfski tehniki strokovnjaki odgovorijo na odprta vprašanja. Proces se zaključi v doseženem konsenzu tretjega kroga. Nastali vprašalnik se razdeli med inženirje vseh starostnih skupin, delujočih v velikih izdelovalnih organizacijah. Rezultati: Strokovnjaki navedejo, da so medgeneracijske razlike vidne na delovnem mestu in se najbolj odražajo v računalniški pismenosti ter uporabi informacijsko-komunikacijske tehnologije. Uspešnost generacije in raznolikost prinese pospešen osebnostni razvoj ter napredek organizaciji, izmenjava znanja steče, če je poskrbljeno za zaposlene, zgledno vodenje in vzpostavljeno organizacijsko kulturo. Obstaja statistična značilnost medgeneracijskih razlik na izmenjavo znanja med inženirji v velikih izdelovalnih organizacijah (p <0,001). Zaključek: Izsledki raziskave menedžmentu pokažejo, da je poznavanje medgeneracijskih razlik in skrb za človeške zmožnosti del doprinosa k uspešnosti organizacije. Raziskava je omejena na inženirje, ki posedujejo inženirsko znanje in delujejo v izdelovalnih organizacijah v slovenskem prostoru. Predlagamo raziskovanje organizacij v geografsko širšem prostoru
Ključne besede: Znanje, Izmenjava znanja, Generacije, Medgeneracijske razlike, Organizacija, Inženirji, Izdelovalne organizacije
Ozadje/namen: Smiselno delo je tema, ki je pomembna za strokovnjake s področja managementa in organizacij. Preučevanje smiselnega dela je bilo močno zaznamovano s teorijami iz različnih disciplin, vendar je zdravorazumska perspektiva pogosto spregledana, tj. neakademska perspektiva smiselnega dela. Članek predstavlja kvalitativno študijo o tem, kako ne-akademiki opredeljujejo smiselno delo. Metode: Prispevek s pomočjo aristotelovske logike predstavlja metodološko-teoretični pristop k raziskovanju, kako ne-akademiki opredeljujejo koncepte upravljanja človeških virov. 194 zaposlenih smo prosili, da predlagajo končne definicije pojma smiselnega dela. Vprašanja so bila poslana prek kratke ankete, ki je zbirala tudi demografske podatke. Rezultati: Analiza zbranih definicij je privedla do predloga intenzivne definicije smiselnega dela, po kateri je smiselno delo pozitivna izkušnja, povezana z občutkom kompetentnosti, prisotnostjo pozitivnega odnosa z drugimi, pomenom in namenom dela. Vendar pa morajo obstajati dobri razlogi, da delo doživljamo kot smiselno, saj lahko okolje vsebuje ovire za prisotnost smiselnosti. Zaključek: Metodološko prispevek uveljavlja nov pristop k preučevanju konceptov upravljanja s človeškimi viri in razvoja. Teoretično študija predlaga novo perspektivo smiselnega dela, ki daje prednost zdravemu razumu.
Ključne besede: Smiselno delo, Zdrava pamet, Dobro počutje zaposlenih, Upravljanje in razvoj človeških virov
