Ozadje: Kazen za materinstvo je pogosto šteta za osnovo razliko v plačah pri moških in ženskah in za fenomen steklenega stropa. Predstavlja občutljivo temo pri enakosti spolov, saj njeni učinki ponavadi trajajo v srednjem do dolgem časovnem obdobju in veljajo v večini držav. Študija je bila zasnovana z namenom preučitve prispevka diskriminacije delodajalcev k posledicam materinstva v socialnoekonomskih kontekstih, ki so zaznamovani s stereotipnim modelom »moškega hranilca družine«, ki ga je nedavna pandemija Covid-19 še poslabšala. Metode: Pojav diskriminacije delodajalcev je bil pogosto obravnavan kot črna skrinjica, saj longitudinalni podatki in panelno regresijsko modeliranje niso bili primerni za oceno obsega učinka te spremenljivke na celotno kazen za materinstvo. V tej študiji smo to vrzel odpravili tako, da smo se osredotočili na diskriminacijo delodajalcev v posebnem kontekstu Nemčije. Delo temelji na podatkih, pridobljenih iz ankete, opravljene med 2130 zaposlenimi materami, in je predstavljeno kot kvalitativna vsebinska analiza. Rezultati: Naš kvalitativni pogled na pojav diskriminacije delodajalcev je potrdil prejšnje kvantitativne raziskave. Prvič, odnos delodajalca do zaposlenih mater je bil v skladu s hipotezo o »drugi izmeni«, pri čemer so zlasti visoko usposobljene matere na vodstvenih vlogah imele največjo vrzel v materinstvu v našem vzorcu. Drugič, našli smo potrditev za teorijo človeškega kapitala, saj zaposlene matere vidijo, da se njihovo napredovanje v karieri ustavi ali začasno upočasni, čakajoče povišanje plač pa ni izvedeno, kot je bilo prvotno načrtovano. Nazadnje smo ugotovili, da je diskriminacija delodajalcev v različnih oblikah, najpogostejša pa je neusklajenost med ravnjo spretnosti zaposlenih mater in predlagano novo vlogo po starševskem dopustu. Zaključek: Naša študija potrjuje prejšnje akademske raziskave na temo, ki razpravlja o predhodnikih vrzeli v materinstvu, in sicer o hipotezi »druge izmene« in hipotezi o delovnem naporu. Navsezadnje se zdi, da delodajalci sprožijo, prostovoljno ali ne, določene karierne izbire za zaposlene matere (npr. »materam prijazne« ureditve), ki povzročijo večanje vrzeli v materinstvu in tako dodatno okrepijo tradicionalni moški model preživljanja družine.
Ozadje in namen: Namen naše raziskave je preučiti, kako lahko makiavelizem in želja po denarju vplivata na podjetniške namere. Lahko bi domnevali, da lahko želja po denarju in makiavelistična nagnjenja pri ljudeh razvijejo željo po uspehu in sčasoma podjetniško namero. Metodologija: Zbiranje podatkov je potekalo z anketnim vprašalnikom. Anketiranih je bilo štiristo študentov na treh fakultetah dveh univerz v Srbiji. Študija je uporabila programsko opremo Smart PLS. Rezultati: Pokazalo se je, da obstaja statistično značilen pozitiven vpliv makiavelizma in denarne namere na podjetniške namere. Denarni namen je tudi posrednik v razmerju med makiavelizmom in podjetniškimi nameni. Teoretični prispevek raziskave je, da ti vplivi na podjetniške namere doslej še niso bili dovolj raziskani, še posebej vpliv denarne namere. Praktični pomen raziskave je opazovanje možnosti, da se osebe z visoko stopnjo makiavelizma in denarne namere prepoznajo, razumejo in načrtno usmerjajo v podjetništvo. Zaključek: Čeprav opazovane lastnosti lahko štejemo za negativne, imajo ljudje, ki le-te posedujejo, tudi podjetniški potencial in lahko ustvarjajo družbeno dobro. Obravnavani motivi niso zaželeni, so pa takšni ljudje lahko koristni za družbo: vsekakor je bolje energijo porabiti za podjetniške podvige in nadaljnji razvoj lastnega podjetja, kot za kaj drugega, manj koristnega ali celo uničujočega.
Ključne besede: Makiavelizem, Denarna namera, Podjetniška namera, Študentje, Srbija
Izhodišče/Namen: Raziskati povezanost med kakovostjo okoljskega poročanja in okoljsko uspešnostjo podjetij predelovalne industrije v Republiki Sloveniji. Metode: Za ugotavljanje okoljske uspešnosti smo zasnovali lasten Indeks okoljske uspešnosti, ki temelji na podatkih Agencije Republike Slovenije za okolje o emisijah v zrak, vode in odpadke. Povezanost med indeksom okoljske uspešnosti in kakovostjo okoljskega poročanja smo izmerili z uporabo Spearmanovega korelacijskega koeficienta. Raziskava je bila izvedena na vzorcu podjetij predelovalne industrije v Republiki Sloveniji. Rezultati in zaključek: Rezultati analize povezanosti med okoljsko uspešnostjo in kakovostjo okoljskega poročanja ne izkazujejo statistične pomembnosti. Poleg pojasnitve, da povezanost ne obstaja, lahko vzroke za dobljeni rezultat naše raziskave iščemo tudi v tem, da rezultati analize kakovosti okoljskega poročanja kažejo na nizko kakovost okoljskih poročil. Slednje prispeva temu , da izračunana povezanost ni tako oprijemljiva kot bi bila, če bi bila poročila podjetij izčrpnejša, saj bi bilo tako informacij in s tem podatkov za analizo več. Naše ugotovitve kažejo na potrebo, da se prostovoljno okoljsko poročanje dopolni z obveznimi elementi za tovrstno poročanje.
Pandemija Covid-19 je vplivala na povečanje proučevanja vplivov krize v okviru turizma in gostinstva. Rezultati opravljenih študij kažejo, da mora management v turističnih organizacijah okviru procesov kriznega managementa osredotočati se na prilagoditve in spreminjanje hotelskih poslovnih model, če želi zagotoviti njihovo nadaljno uspešno poslovanje in konkurečnost. V okviru kvalitativne študije primera smo se lotili kritične analize procesov kriznega upravljanja in upravljavskih odločitev v zvezi s spremembami in prilagoditvami v strategijah in inovacijah poslovnih modelov. Vsi ti procesi in odločitve so bile oziroma so namenjene okrevanju, zagotovitvi odpornosti in nadaljnje trajnostne rasti v hrvaški mikroregiji. Opatijska riviera v obdobju pandemije Covid-19 in v času po Covidu-19. Opravljeni so bili polstrukturirani intervjuji z vodilnimi kadri hotelov in svetovalci za turizem in gostinstvo. Prepise smo preverili, zbrane podatke pa interpretirali na podlagi narativne analize. V študiji je bila uporabljena tematska analiza vsebine. V okviru rezultatov je potrebno poudariti, da so hoteli na Opatijski rivieri prilagodili svoje krizne poslovne modele v času pandemije in da se v post pandemskem obdobju osredotočajo na strategije, ki bodo omogočale dolgoročno in vzdržno rast poslovanja in razvoj hotelov ter same destinacije. Primarna usmeritev je dvig kakovosti storitev in zadovoljstva gostov ter doseganje konkurenčnosti na turističnem trgu. Motnje, ki jih je povzročila pandemija, so za poslovodstvo hotelov pomembne tudi z vidika uvajanja procesov kriznega upravljanja, katerih rezultati se kažejo v zaščiti dobrega počutja gostov, zaposlenih in splošnega ugleda hotelov. Zato mora hotelski menedžment poudariti pomen prepoznavanja poslovnih strategij in praks v poslovnih strategijah in tako oblikovati osnovo za učinkovito krizno upravljanje tako za izbruhe bolezni kot za naravne in druge nesreče.
Ozadje in namen: Prispevek proučuje različne podjetniške motive, ki spodbujajo izvozne dejavnosti in prizadevanja za trajnostni razvoj v slovenskih podjetjih, s posebnim poudarkom na razlikah med novonastalimi in zrelimi podjetji. Študija predlaga, da se podjetniki, ki dajejo prednost ustvarjanju bogastva, pod pritiski svetovne trgovine pogosteje ukvarjajo z izvoznimi dejavnostmi, zlasti tisti, ki vodijo zagonska podjetja. Nasprotno pa v luči spreminjanja kulturnih vrednot v smeri trajnosti predpostavlja, da bodo podjetniki, ki so zavezani k spreminjanju sveta, bolj nagnjeni k trajnostnemu udejstvovanju, pri čemer je ta težnja lahko izrazitejša v zagonskih podjetjih. Metodologija: Za preverjanje hipotez je bilo uporabljeno linearno regresijsko modeliranje z uporabo podatkov, zbranih v raziskavi Global Entrepreneurship Monitor med podjetji v Sloveniji. Rezultati: Novonastala podjetja so v primerjavi z zrelimi podjetji bolj vključena tako v izvoz kot tudi v trajnostna prizadevanja. Zanimivo je, da se motivi za te dejavnosti bistveno razlikujejo. Pri izvozu jih vodi predvsem težnja po ustvarjanju bogastva, medtem ko jih pri trajnostnem udejstvovanju motivira želja po pozitivnih spremembah v svetu. Zaključek: Te ugotovitve zagotavljajo dragocen vpogled v edinstvene značilnosti internacionalizacije in prizadevanj za trajnost v zagonskih podjetjih v primerjavi z zrelimi podjetji. Poudarjajo vlogo različnih podjetniških motivacij pri oblikovanju poslovnih praks in prispevajo k literaturi o podjetništvu in trajnosti podjetij.
Ključne besede: Startupi, Novo nastajajoča podjetja, Zrela podjetja, Podjetja rojena globalno, Izvozne dejavnosti, Trajnostna naravnanost, Podjetniški motivi
Namen: V iskanju posebnega razvoja v sodobnih raziskavah managementa ta študija poudarja razširjenost narcističnega vodenja v IT podjetjih. Za analizo vpliva narcističnega vodenja na uspeh projekta smo uporabili okvir višjega sloja. Ta študija je obravnavala temno plat voditeljevega narcisizma, medtem ko je analizirala, kako narcistično vodenje vpliva na uspeh projekta prek izmenjave znanja in kolektivizma. Oblikovanje/metodologija/pristop: Za namen raziskave smo uporabili metodo modeliranja strukturnih enačb. S priročnim vzorčenjem je bilo razdeljenih približno 370 vprašalnikov, od katerih je bilo 272 izpolnjenih vprašalnikov uporabljenih za izvedbo analize IT podjetij. Ugotovitve: Narcistično vodenje vpliva na uspeh projekta prek izmenjave znanja in kolektivizma. Rezultati kažejo, da narcistično vodenje negativno napoveduje uspeh projekta. Poleg tega je izmenjava znanja v celoti posredovala odnos med narcističnim vodenjem in uspehom projekta. Medtem ko kolektivizem ublaži razmerje med deljenjem znanja in narcističnim vodenjem. Izvirnost: Naše predpostavke temeljijo na teoriji višjega sloja, ki kaže, da narcistično vodenje vpliva na uspeh projekta prek izmenjave znanja in kolektivizma. To je dokazala empirična analiza, izvedena v sektorju IT v Pakistanu.
Ključne besede: Narcistično vodenje, Uspeh projekta, Izmenjava znanja, Kolektivizem
