Ozadje in namen: Digitalizacija prinaša številne priložnosti za digitalno in trajnostno preobrazbo. Eden od prvih korakov na tej poti je digitalizacija poslovnih dokumentov in poslovnih procesov. Evropska komisija je prepoznala prednosti digitalizacije, zlasti na področju e-izdajanja računov, ki lahko pomembno prispeva h gospodarski blaginji in se uskladi s cilji javnih politik, kot sta zmanjšanje primanjkljaja in trajnostni razvoj. Kljub uspešni uvedbi uporabe e-računov v javnem sektorju je razširjenost izdajanja e-računov pri transakcijah med podjetji (B2B) presenetljivo nizka. Ta raziskava se osredotoča na Slovenijo, majhno evropsko državo, ki je leta 2015 uvedla obvezno izdajanje e-računov med podjetji in javnim sektorjem. Metode: Da bi raziskali uporabo e-računov v širši populaciji, smo zasnovali spletno anketo, ki smo jo izvedli med 284 organizacijami v Sloveniji. Zbrane podatke smo analizirali s programom SPSS 28. Za oceno pomembnosti identificiranih prednosti, ovir in spodbud za uporabo e-računov smo uporabili T-test. Izvedli smo tudi T-test za ugotavljanje statistično pomembnih razlik o pomembnosti prednosti, ovir in spodbud med organizacijami z manjšim in večjim obsegom uporabe e-računov. Rezultati: Rezultati so pokazali, da organizacije dobro prepoznavajo prednosti uporabe e-računov in jih dojemajo kot pomembne. Najpomembnejše ovire pri uvajanju e-računov so povezane s poslovnim okoljem ter nepoznavanjem in pomanjkanjem znanja o tem, kako uvesti e-račune. Želene spodbude za širše uvajanje e-izdajanja računov so povezane z enostavnejšo in cenejšo tehnično izvedbo, zagotavljanjem usposabljanja in izobraževanja, ki vključuje najboljše prakse, ter z razpoložljivostjo državnih subvencij in drugih podpornih ukrepov na državni ravni, vključno z zakonodajo, javnim imenikom poslovnih subjektov, ki uporabljajo elektronsko iz-menjavo dokumentov, in ponudnikov storitev. Zaključek: Članek podaja pomembne informacije za odločevalce in javno upravo, da sprejmejo ustrezne ukrepe in spodbude za nadaljnjo podporo širši uporabi e-računov in izmenjave drugih poslovnih e-dokumentov za boljše izkoriščanje priložnosti digitalizacije.
Ključne besede: e-računi, Uvedba, Digitalizacija, Trajnost, EU, Slovenija
Ozadje in namen: Kot je opredeljeno v Nacionalni strategiji razvoja turizma do leta 2030, si Hrvaška prizadeva ponuditi turistične izkušnje večje vrednosti, inovativne, trajnostne in avtentične. Potrebno je preučiti, kako lahko glavni deležniki v turizmu prispevajo k preoblikovanju tradicionalnih in komodificiranih turističnih izdelkov v ponudbe premium razreda, ki dodajajo vrednost po celotni vrednostni verigi. Pomembno je, da hoteli premium razreda sprejmejo dodatne korake pri izboljšanju svoje ponudbe, da pozitivno vplivajo na celotno destinacijo in izboljšajo kakovost storitev. Ta članek si prizadeva slednje: raziskati pobude za spodbujanje inovacij v premium razrednih izkušnjah znotraj destinacij s poudarkom na sodelovanju med hotelskimi podjetji in DMO; identificirati predvidene trende, ki vplivajo na prihodnost turistične industrije, in oceniti prihodnje možnosti hotelov premium razreda na Hrvaškem. Oblikovanje/metodologija/pristop: Metodologija je vključevala tako kvantitativne kot kvalitativne pristope, ki jih je usmerjala strukturirana narava vprašanj v spletni anketi, ki cilja na direktorje prodaje in/ali trženja hotelskih podjetij, ki imajo v svojem portfelju hotele premium razreda. Za analizo kvantitativnega dela podatkov so bile uporabljene ustrezne statistične metode. Analiza vsebine je bila uporabljena za analizo odprtih vprašanj. Za ta namen je bil uporabljen program MAXQDA za kodiranje, kategoriziranje in raziskovanje vzorcev znotraj podatkov. Izvirnost/vrednost: Ta študija predstavlja eno izmed pionirskih raziskav o bistvenih pobudah, ki jih morajo hotelska podjetja sprejeti, da bi usklajevala razvoj destinacije, ki temelji na njenih izkušnjah premium razreda. Poleg tega študija preučuje vlogo podpornih institucij, kot so organizacije za upravljanje destinacij (DMO), pri olajšanju tega procesa. Predlagan je konceptualni model za izboljšanje razvoja segmenta premium hotelov in destinacije hkrati, ki ga zasledujejo odgovorne prakse in pobude hotelskih podjetij ter močna partnerstva z DMO in lokalno skupnostjo.
Ključne besede: Gostoljubje premium razreda, Organizacije za upravljanje destinacij, Povišane izkušnje, Model sodelovanja, Turizem
Ozadje in namen: Spreminjajoče se poslovno okolje zahteva izboljšanje zmogljivosti podjetja prek njegovega učnega okvira in ustreznih dimenzij. Namen te raziskave je z empiričnim testiranjem pridobiti boljše razumevanje ustvarjanja dinamične učne sposobnosti s strateškimi povezavami v učnem okviru. Metodologija: Podatki so bili zbrani s spletno anketo 78 strateških povezav javnih zavodov. Za testiranje predlaganega modela je bil uporabljen model strukturnih enačb (SEM). Rezultati: Zmožnost dinamičnega učenja pozitivno in pomembno vpliva na uspešnost strateškega zavezništva v učnem okviru, ki vključuje kapital odnosov, odkrivanje (surfacing), strukturo skupnega učenja in dimenzije pridobivanja znanja. Zaključek: Raziskava ugotavlja, da vsi konstrukti v učnem okviru (kapital odnosov, odkrivanje, skupna učna struktura in pridobivanje znanja) ustvarjajo dinamično učno sposobnost, ki pomembno vpliva na uspešnost strateškega zavezništva. Vsak konstrukt znotraj učnega okvira (kapital odnosov, odkrivanje, skupna učna struktura in pridobivanje znanja) je bil empirično preizkušen in lahko ustvari dinamično učno sposobnost, ki prispeva k uspešnosti strateškega zavezništva, zlasti v domeni poslovnega učenja.
Namen: Namen študije je bolje razumeti odnos med dinamičnimi zmogljivostmi in konkurenčno uspešnostjo podjetja ter kako lahko inovacijske zmožnosti, zlasti (a) zmožnost izdelka in (b) zmožnost procesa, igrajo posredniško vlogo v tem odnosu. Zasnova/metodologija/pristop: Izbrali smo tehniko preprostega naključnega vzorčenja za izbiro malih in srednjih podjetij (MSP) za zbiranje podatkov na podlagi informacij, pridobljenih od madžarskih združenj MSP. Pridobljenih je bilo 565 izpolnjenih vprašalnikov, odzivnost pa je bila 65,50 %. Za oceno zanesljivosti in veljavnosti je bila z AMOS 24 uporabljena potrditvena faktorska analiza (CFA); Cronbachov koeficient alfa pa je bil dodatno uporabljen za oceno zanesljivosti lestvic. Predlagani model je bil testiran z modeliranjem strukturiranih enačb (SEM). Rezultati: Rezultati študije kažejo, da imajo dinamične zmogljivosti pomemben neposreden učinek na inovacijske zmogljivosti: zmogljivost izdelka in zmogljivost procesa. Študija tudi dokazuje, da tako zmogljivost izdelka kot zmogljivost procesa pomembno vplivata na konkurenčno uspešnost podjetja. Zaključek: Študija zaključuje, da je razmerje med dinamičnimi sposobnostmi in konkurenčno uspešnostjo podjetja delno posredovano z inovacijskimi sposobnostmi. Nadalje nakazuje, da bi morali podjetniki pred izboljšanjem zmogljivosti za inovacije izdelkov razmisliti o reorganizaciji in prerazporeditvi virov v zmogljivosti za inovacije procesov. Ta študija prispeva k našemu razumevanju mehanizma posredovanja inovacijskih zmožnosti, prek katerega dinamične zmožnosti povečujejo konkurenčnost podjetja.
Ozadje in namen: Poklic strojevodje se lahko primerja z drugimi poklici v prevozništvu, kot so vozniki tovornjakov ali avtobusov, vendar je pomembno opozoriti, da obstajajo posebna tveganja, ki so značilna za poklic strojevodje in imajo vpliv na njihovo duševno in fizično dobro počutje. Namen študije je opredeliti osebne značilnosti, organizacijo dela in značilnosti dela, profesionalni razvoj in delo na splošno, v povezavi z dejavniki tveganja med strojevodji. Metodologija: Študija o strojevodjih v Sloveniji je bila izvedena na 179 udeležencih, kar predstavlja 13,3% celotne populacije strojevodij. V vzorcu so bili večinoma moški različnih starosti, večina pa izhaja iz Podravske regije. Za namen raziskave je bil uporabljen OPSA vprašalnik za analizo dejavnikov tveganja in merjenje psihosocialnega stresa na 17 področjih. Podatki so bili zbrani prek spletnega in fizično razdeljenega vprašalnika, udeležba pa je bila prostovoljna in anonimna. Rezultati: S pomočjo raziskave smo ugotovili, da osebne značilnosti strojevodij ne vplivajo bistveno na njihovo zaznavanje obremenitve na delovnem mestu. Medtem ko so dejavniki profesionalnega razvoja pokazali šibek pozitiven vpliv na zaznavanje obremenitve, vpliv ni bil statistično pomemben. Splošne značilnosti imajo močan pozitiven vpliv na to, kako strojevodje zaznavajo svojo obremenitev. Rezultati nakazujejo, da bi morale intervencije osredotočiti na spreminjanje splošnih značilnosti dela za izboljšanje delovnih pogojev strojevodij. Zaključki: Rezultati imajo pomembne izsledke za železniško industrijo. Nakazujejo, da bi morale intervencije, namenjene izboljšanju delovnih pogojev strojevodij, osredotočiti na spreminjanje splošnih značilnosti dela, namesto da bi ciljale na osebne značilnosti ali dejavnike profesionalnega razvoja. Prihodnje raziskave bi morale nadalje raziskovati te odnose in razvijati strategije za zmanjšanje identificiranih dejavnikov tveganja.
Ključne besede: Delovni pogoji, Dobro počutje, Strojevodje, Psihosocialni dejavniki tveganj
Ozadje in namen: Vključevanje avtonomije v time je vse bolj priljubljena praksa, vendar je treba še popolnoma razumeti mehanizme, ki naredijo avtonomne time učinkovite. Z uporabo večdimenzionalnega pristopa k učinkovitosti timov je bil cilj te študije analizirati posredovalno vlogo podpornih vedenj članov timov v odnosu med avtonomijo in učinkovitostjo timov (učinkovitost timov, sposobnost preživetja timov, kakovost skupinske izkušnje in izboljšanje procesa timov). Metoda: V vzorec je bilo vzetih 90 timov iz 40 organizacij iz različnih sektorjev. Za analizo podatkov je bila uporabljena regresijska analiza, in sicer metoda produkta koeficientov. Rezultati: Ugotovljena je bila pozitivna povezava med avtonomijo timov in podpornimi vedenji, ki so po drugi strani pozitivno povezani s štirimi merili učinkovitosti timov, kar nakazuje, da so podporna vedenja proces ekipe, ki pojasnjuje razmerje med avtonomijo in učinkovitostjo timov. Zaključek: Raziskava obogati naše znanje o učinkovitosti timov in pojasnjuje mehanizme, preko katerih se avtonomija timov nanaša na njihovo učinkovitost, kar spodbuja organizacije, da vključijo avtonomijo v oblikovanje ekip, da bi izboljšale podporna vedenja in učinkovitost ekipe.
Ozadje in namen: Ta študija temelji na predpostavki, da roman, ki je sodobna pripovedna oblika, odraža kanon obdobja, v katerem je bil napisan. V tem kontekstu študija poskuša prikazati, kako so bile prakse upravljanja s človeškimi viri izvajane v velikih industrijskih enotah v obdobju, ko funkcija upravljanja s človeškimi viri še ni bila specializirana, z romanom “The Jungle” avtorja Uptona Sinclaira. Načrt/ Metodologija/ Pristop: Študija temelji na tipologiji, ki jo je Bruce E. Kaufman uporabil pri opisu zgodnje zgodovine upravljanja s človeškimi viri v ZDA. Kaufman našteje štirinajst dejavnikov, ki zaznamujejo zgodnje upravljanje s človeškimi viri. Eden od njih je razkrivanje dejavnosti gibanja Progressive. Zato je roman tukaj obravnavan kot sredstvo razkrivanja. Na tej osnovi študija analizira roman “The Jungle” okoli naslednjih tem: cesarstvo nadzornika, otroško delo, varnost in zdravje pri delu, plače, negotovost zaposlitve, kariera in delitev med modrim ovratnikom in belim ovratnikom. Rezultati: Roman kaže, da čeprav se je obseg proizvodnih enot v zgodnjih 1900-ih povečal, prakse upravljanja s človeškimi viri še niso bile institucionalizirane in specializirane. Zato se rutine upravljanja s človeškimi viri izvajajo z arbitrarnim odnosom nadzornikov, plače so pod naravno ravnjo plač, otroško delo je široko razširjeno, delovno življenje pa je polno tveganj v smislu varnosti in zdravja pri delu. Zaključek: Ko se pripoved romana o upravljanju s človeškimi viri bere vzporedno z akademskimi študijami, se vzporednost med obema pripovedima kaže, zakaj se romani lahko uporabljajo kot gradivo za akademske študije.
Ključne besede: Prakse upravljanja s človeškimi viri, Zgodnja zgodovina upravljanja s človeškimi viri, Upton Sinclairov “The Jungle”
