Let. 58, Št. 1 (2025)

Department of Organizational Management, Pontificia Universidad Javeriana Cali, Faculty of Economics and Administrative Science, Colombia

DOI: https://doi.org/10.2478/orga-2025-0001

Povzetek

Ozadje in namen: Namen te študije je raziskati, kako različne vrste inovacij vplivajo na trajnostne ukrepe v proizvodnih podjetjih. Ti trajnostni ukrepi vključujejo zmanjšanje porabe surovin, zmanjšanje porabe energije in optimizacijo ravnanja z odpadki. Raziskava nadalje ocenjuje povezavo med vrstami inovacij in ustvarjanjem delovnih mest, pri čemer se osredotoča na to, kako inovacije spodbujajo nove zaposlitvene priložnosti in povečujejo trajnost v proizvodnem sektorju.
Metodologija: Metodologija vključuje hierarhično regresijsko analizo, izvedeno na vzorcu 1570 proizvodnih podjetij v Kolumbiji z uporabo programske opreme SPSS. Namen tega pristopa je kvantitativno oceniti učinkovitost inovacij, trajnosti in politik zaposlovanja v teh industrijskih organizacijah.
Rezultati: Ugotovitve študije razkrivajo pomemben vpogled v inovacijske politike industrijskih podjetij in njihovo upravljanje okoljske trajnosti. Ti rezultati poudarjajo praktične posledice sprejemanja inovacij in trajnosti za dolgoročne koristi, kljub takojšnjim stroškom.
Zaključek: Raziskava zagotavlja celovit pregled različnih vrst inovacij in njihovih posledičnih učinkov na trajnost in zaposlovanje v proizvodnem sektorju. Poleg tega predlaga smernice za prihodnje raziskave, ki bi lahko še izboljšale
inovacijske in trajnostne prakse v tej industriji.

Ključne besede: Inovativnost, Trajnost, Zaposlovanje, Proizvodni sektor

University Medical Centre Ljubljana, Ljubljana, Slovenia

Mirko MARKIČ

University of Primorska, Faculty of Management, Koper, Slovenia

Annmarie GORENC ZORAN

Faculty of Organisation Studies in Novo mesto, Novo mesto, Slovenia

Tamara ŠTEMBERGER KOLNIK

Faculty of Health Sciences in Celje, Celje, Slovenia

DOI: https://doi.org/10.2478/orga-2025-0002

Povzetek

Namen: Namen raziskave je bil opraviti pregled domače in tuje strokovne literature, v kateri so avtorji obravnavali vpliv dejavnikov menedžmenta znanja na kakovost obravnave v zdravstvenih sistemih.
Metoda: Izveden je bil pregled domače in tuje strokovne literature v bazah podatkov Scopus, Cinahl, ScienceDirect in ProQuest v katerih smo poiskali prosto dostopne znanstvene članke in doktorske disertacije. Doktorske disertacije iz slovenskega jezikovnega področja smo poiskali v repozitorijih Univerze na Primorskem, Univerze v Ljubljani,Univerze v Mariboru ter v elektronski knjižnici Fakultete za organizacijske študije v Novem mestu, doktorske disertacije v angleškem jeziku smo iskali v bazi podatkov PQDT Open. Evidentirali smo 201 članek in devet doktorskih
disertacij. Po fazi presejanja smo v raziskavo vključili 19 člankov dostopnih v polnem besedilu.
Rezultati: Identificirali smo naslednje ključne dejavnike menedžmenta znanja, ki vplivajo na kakovost obravnave uporabnikov v zdravstvenem sistemu: pridobivanje znanja, deljenje znanja, uporaba znanja, hranjenje znanja in vodenje.
Zaključek: Ugotovili smo, da uporaba dejavnikov menedžmenta znanja prispeva k produktivnejšemu in učinkovitejšemu delu v zdravstvenem sistemu. Prav tako dejavniki menedžmenta znanja pozitivno vplivajo na uvajanje izboljšav, delovno uspešnost, zadovoljstvo pri delu in kakovost zdravstvene oskrbe.

Ključne besede: Pridobivanje znanja, Deljenje znanja, Uporaba znanja, Hranjenje znanja, Vodenje

Ivo MIJOČ

Josip Juraj Strossmayer University of Osijek, Faculty of Economics in Osijek, Osijek, Croatia

Matija KUZMIĆ

Josip Juraj Strossmayer University of Osijek, Faculty of Economics in Osijek, Osijek, Croatia

Matej VUJANIĆ

Inter Capital Asset Management Ltd., Zagreb, Croatia

DOI: https://doi.org/10.2478/orga-2025-0003

Povzetek

Ozadje/Namen: Članek preučuje pomembne razlike v tržnih donosih med bančnima sektorjema ZDA in EU po finančni krizi leta 2008. Analiza razkriva, da je dobičkonosnost ameriških bank, merjena z donosom na kapital, višja kot pri evropskih bankah, kar delno pojasnjuje opažene razlike v donosih.
Metodologija: Študija uporablja dva neuravnotežena panela podatkov za banke EU in ZDA, ki zajemata obdobje 2008-2022. Statični in dinamični ocenjevalci so bili uporabljeni za identifikacijo pomembnih dejavnikov dobičkonosnosti bank, ki vključujejo vpliv trenda dobičkonosnosti v opazovanem obdobju na prihodnjo dobičkonosnost.
Rezultati: Na podlagi vzorca 250 bank so bile ugotovljene operativna učinkovitost, diverzifikacija in tveganje kot dejavniki, ki vplivajo na dobičkonosnost bank v obeh regijah. Za evropske banke so bili ugotovljeni tudi vplivi pretekle dobičkonosnosti, deleža vlog in posojil v sredstvih ter inflacije. Po drugi strani pa ameriške banke kažejo večjo napovedno moč za te spremenljivke, kar potrjuje razlike v dejavnikih med obema trgoma. Čeprav tveganje delno pojasnjuje višjo dobičkonosnost ameriških bank, drugi rezultati niso potrdili prvotne hipoteze.
Zaključek: Glavni prispevek članka je neposredna primerjava dejavnikov dobičkonosnosti za banke EU in ZDA z uporabo statičnih in dinamičnih modelov v obdobju po finančni krizi leta 2008. Poleg tega je bila obstoječa metodologija statičnih modelov z dinamičnimi ocenjevalci razširjena z WLS modeli in robustnimi ocenjevalci, kar je pokazalo, da obstajajo določeni dejavniki, ki vplivajo na njihovo dobičkonosnost in bi jih bilo treba razširiti in nadalje preučiti.

Ključne besede: Dobičkonosnost, Banke EU/ZDA, Panelni podatki, Statični modeli, Dinamični ocenjevalci

University of Maribor, Faculty of Economics and Business, Department (Institute) for Quantitative Research Methods, Maribor, Slovenia

Polona TOMINC

University of Maribor, Faculty of Economics and Business, Department (Institute) for Quantitative Research Methods, Maribor, Slovenia

DOI: https://doi.org/10.2478/orga-2025-0004

Povzetek

Ozadje/namen: Namen tega članka je analizirati povezavo med izbranimi dejavniki rasti in finančno uspešnostjo hitro rastočih podjetij (HRP) glede na njihovo lastništvo. V skladu s agencijsko teorijo (odnos principal-agent) poskušamo ugotoviti, ali obstajajo razlike med menedžerji, ki so tudi (so)lastniki, in menedžerji, ki niso (so)lastniki HRP. Prav tako smo analizirali, ali lahko dodatno nadomestilo za menedžerje v obliki lastniškega kapitala, preko različnih dejavnikov rasti, poveča finančno uspešnost HRP.
Metode: Raziskava je bila izvedena v letu 2022 na vzorcu 119 HRP iz Republike Slovenije. Empirična analiza je bila izvedena z regresijsko analizo na podlagi eksplorativne faktorske analize. Analiza je bila izvedena s programsko opremo IBM SPSS Statistics 27.
Rezultati: Rezultati so pokazali, da obstajajo statistično značilne razlike med menedžerji, ki so lastniki in menedžerji, ki to niso, kadar se obravnava pomen organizacijske sposobnosti za mreženje v povezavi s finančno uspešnostjo HRP. To nakazuje, da bi lahko lastništvo (in tako nadomestila za menedžerje na podlagi lastniškega kapitala) pozitivno vplivalo na finančno uspešnost HRP. Poleg tega rezultati kažejo, da pri analizi skupine menedžerjev, ki so tudi lastniki, prevzemanje tveganja in organizacijska sposobnost za mreženje pozitivno in statistično značilno vplivata na finančno uspešnost HRP.
Zaključek: Naš prispevek poudarja pomen organizacijske sposobnosti za mreženje kot dejavnika rasti, preko katerega lahko dodatna nadomestila menedžerjev na podlagi lastniškega kapitala, pozitivno vplivajo na finančno uspešnost HRP. Članek prispeva k raznoliki literaturi v povezavi s HRP in je pomemben za oblikovalce politik, katerih cilj je omogočiti boljšo finančno uspešnost HRP.

Ključne besede: Hitro rastoče podjetje, Podjetniška naravnanost, Sposobnost za mreženje, Finančna uspešnost, Agencijska teorija, Nadomestilo v obliki lastniškega kapitala

Tom OKOT

Graduate Business School, Universidad Latinoamericana de Ciencia y Tecnología, Tournón, Costa Rica

Monica RAMIREZ

Graduate Business School, Universidad Latinoamericana de Ciencia y Tecnología, Tournón, Costa Rica

Ronald DECKERT

Dean at HFH Hamburger Fern-Hochschule, Hamburg

DOI: https://doi.org/10.2478/orga-2025-0005

Povzetek

Ozadje/namen: Študija raziskuje ključne dejavnike, ki jih kostariški delavci upoštevajo, ko se prijavljajo v podjetje ali ostajajo v njem, z namenom informiranja o učinkovitih strategijah blagovne znamke delodajalca.
Metoda: Anketiranje 385 strokovnjakov srednjega/višjega nivoja. Raziskava se osredotoča na pet razsežnosti: interesna vrednost, družbena vrednost, ekonomska vrednost, razvojna vrednost in vrednost uporabe.
Rezultat: Ugotovitve razkrivajo, da kostariški strokovnjaki dajejo prednost interesni vrednosti, aplikacijski vrednosti in razvojni vrednosti, pri čemer poudarjajo priložnosti za rast, privlačne vloge in usklajenost z vrednotami podjetja. Ključno je tudi konkurenčno nadomestilo.
Zaključek: Študija kaže, da bi morale strategije blagovne znamke delodajalca poudarjati razvojne priložnosti, smiselno delo in usklajevanje vrednot, da bi pritegnili in obdržali različne talente. Omejitve vključujejo zasnovo ankete, ki lahko omeji globino odgovora, in njeno izključno osredotočenost na Kostariko, kar lahko omejuje posplošljivost. Rezultati ponujajo dragocene vpoglede za organizacije v Kostariki za izboljšanje zaposlovanja in zadrževanja zaposlenih.

Ključne besede: Blagovna znamka delodajalca, Privlačnost delodajalca, Raznolikost, Pravičnost in vključenost, Privlačnost talentov, Kostarika

Ibrahim Mohamed TAHA

Sadat Academy for Management Sciences, Tanta, Egypt

Rajaa Hussein Abd ALI

University of AL-Zahraa for Women/ College of Health and medical Techniques/ Radiological Technics Department, Kerbala, Iraq

Ali Abdulhassan ABBAS

University of Kerbala, College of Administration and Economics, Department of Accounting, Kerbala, Iraq

DOI: https://doi.org/10.2478/orga-2025-0006

Povzetek
Ozadje/Namen: Študija preučuje razmerje med vedenjem študentov glede ranljivosti kibernetske varnosti in ovirami pri e-učenju. Z hitrim razvojem spletnega izobraževanja je zagotavljanje varnosti in zasebnosti digitalnih platform postalo ključno. V tem kontekstu je trenutna študija prvi poskus razumevanja razmerja med tema dvema spremenljivkama v ozadju visokošolskih ustanov v Iraku.
Metode: Za to študijo so raziskovalci leta 2023 zbrali podatke od študentov, starih med 19 in 25 let, vpisanih na Univerzo v Karbali, Irak, z uporabo polstrukturiranega raziskovalnega vprašalnika, izbranih z metodo naključnega vzorčenja. Vprašalnik je vseboval vprašanja, povezana z dimenzijami tako odvisne kot neodvisne spremenljivke. Skupno je bilo za analizo upoštevanih 350 veljavnih odgovorov, pri čemer je bila izvedena metoda PLS-SEM.
Rezultati: Rezultati so pokazali, da imajo strokovne in človeške ovire visoko povezavo z vedenjem glede ranljivosti kibernetske varnosti. Študija je tudi ugotovila, da imajo splošne ovire pomemben vpliv na vedenje glede ranljivosti kibernetske varnosti. Vse hipoteze so bile preverjene in rezultati potrjujejo, da obstaja učinkovito razmerje med vedenjem glede ranljivosti kibernetske varnosti in ovirami pri e-učenju.
Zaključek: Na podlagi rezultatov študije so avtorji predlagali nekaj priporočil za vse deležnike v procesu e-učenja, kot so izobraževalne ustanove, vlade, člani fakultete, študenti in njihovi starši. Čeprav je bila trenutna študija omejena na eno univerzo v Iraku, se lahko prihodnji raziskovalci osredotočijo na razširitev študije na druge visokošolske ustanove, da bi na podlagi raziskovalnih dokazov lahko pripravili nacionalno pobudo na ravni politike.

Ključne besede: Vedenje glede ranljivosti kibernetske varnosti, Ovire pri e-učenju, Visokošolsko izobraževanje, PLS-SEM, Motivacija študentov, Vedenje pri učenju