Let.53, Št.3 (2020)

Irfan HELMY

Putra Bangsa Economics College, Department of Management, Kebumen, Indonesia

Wiwiek Rabiatul ADAWIYAH

Jenderal Soedirman University, Faculty of Economics and Business, Purwokerto, Indonesia,

Harini Abrilia SETYAWATI

Putra Bangsa Economics College, Department of Management, Kebumen, Indonesia

Povzetek

Ozadje in namen: Gostinstvo zahteva takšno delovno okolje in socialne dejavnosti, da spodbujajo inovativno vedenje zaposlenih, ki delajo neposredno s strankami (Front Line Employees – FLE). Namen te študije je na osnovi teorije socialnega kapitala preučiti vpliv prijateljstva na delovnem mestu na spodbujanje inovativnega vedenja zaposlenih FLE. Študija preučuje tudi posredovalno vlogo procesa izmenjave znanja (zbiranje in dajanje znanja) na povezavi med prijateljstvom na delovnem mestu in inovativnim vedenjem zaposlenih (FLE).
Metodologija: Za zbiranje podatkov smo uporabili metodo vzorčenja in anketirali 163 zaposlenih v hotelih s tremi in štirimi zvezdicami v mestu Yogyakarta v Indoneziji. Za statistično obdelavo zbranih podatkov smo uporabili programsko opremo za modeliranje strukturnih enačb (PLS-SEM) Smart-PLS v3.0.
Rezultati: Prijateljstvo na delovnem mestu pomembno vpliva na inovativno vedenje zaposlenih, ki delajo neposredno s strankami (FLE). Poleg tega je raziskava empirično ugotovila, da prijateljstvo na delovnem mestu neposredno in posredno, preko zbiranja znanja, vpliva na inovativno vedenje zaposlenih. Zanimivo je, da darovanje znanja nepomembno vpliva na inovativno vedenje zaposlenih, ki delajo neposredno s strankami (FLE).
Zaključek: Sklepamo, da bi prijateljstvo na delovnem mestu lahko ustvarilo ugodno delovno okolje, ki bi spodbudilo inovativno vedenje zaposlenih prek postopka izmenjave znanja. S tem raziskava prispeva k poznavanju vpliva prijateljstva na delovnem mestu in izmenjave znanja na inovativno vedenje zaposlenih. Študija predlaga tudi kadrovsko prakso glede negovanja prijateljstva na delovnem mestu, ki spodbuja inovativno delovno vedenje zaposlenih.

Ključne besede: Inovativno vedenje storitev FLE, Prijateljstvo na delovnem mestu, Zbiranje znanja, Dajanje znanja

Robert K. MACGREGOR

Metropolitan University Prague, Prague, Czech Republic

Włodzimierz SROKA

WSB University, Dąbrowa Górnicza, Poland; North West University, Potchefstroom, South Africa,

Radka MACGREGOR PELIKÁNOVÁ

Metropolitan University Prague, Prague, Czech Republic

Povzetek

Ozadje in namen: Trajnost, kot komponenta družbene odgovornosti podjetij, je ključna za prestižna modna podjetja; ta podjetja se nanjo tudi pogosto sklicujejo. Vendar, ali njihovi zaposleni, ki delajo s strankami, sledijo temu trendu? Da bi dosegli učinkovito in učinkovito družbeno odgovornost podjetij, se morajo tudi zaposleni, ki imajo neposreden stik s kupci, sprejeti percepcijo družbene odgovornosti podjetij, kjer delajo. Glavni cilj študije je ugotoviti, kritično oceniti in primerjati dojemanje družbene odgovornosti podjetij pri zaposlenih v podjetjih prestižne luksuzne modne industrije, ki se delujejo v Pragi na Češkem.
Oblikovanje / metodologija / pristop: Uporabili smo študijo primera družbene odgovornosti podjetij na vzorcu zaposlenih v vseh desetih prestižnih modnih podjetjih, ki so prisotna v Pragi. Uporabili smo celostno metaanalizo, ročno metodo Delphi in tri kroge intervjujev, skupaj z »mystery shopping« tehnikami.
Rezultati: Heterogeni konglomerat zbranih podatkov razkriva: (i) problematično ozaveščenost obravnavanih zaposlenih, (ii) njihovo nepoznavanje pravne ureditve, (iii) neravnovesje in prednostno osredotočenost na nekatere kategorije družbene odgovornosti, ob nepoznavanju drugih kategorij, (iv) neposredna in posredna nasprotja in (v) velika osredotočenost na temo »krzno«.
Zaključki: Ugotovitve opisanih nedoslednosti in dvoumnosti so pomembne tako na raziskovanje kot za prakso. Predlagamo, da se nadaljnje raziskave usmerijo na eni strani v globlje razumevanje vzrokov, po drugi pa v takojšnje ukrepanje, predvsem osveščanje zaposlenih v zvezi z družbeno odgovornostjo podjetij kjer delajo.

Ključne besede: Družbena odgovornost podjetij (CSR), Zakonodaja EU, Prestižna moda, Trajnost.

Dana BERNARDOVÁ

Moravian Business College Olomouc, Department of Social Science and Law, tř. Kosmonautů 1288/1, 779 00 Olomouc, Czech Republic

Klára KAŠPAROVÁ

Masaryk University, Faculty of Economics and Administration – Department of Corporate Economy, Lipová 507/41a, 602 00 Brno, Czech Republic

Martin FINK

Moravian Business College Olomouc, Department of Social Science and Law, tř. Kosmonautů 1288/1, 779 00 Olomouc, Czech Republic

Kateřina IVANOVÁ

Moravian Business College Olomouc, Department of Social Science and Law, tř. Kosmonautů 1288/1, 779 00 Olomouc, Czech Republic

Tetiana ARKHANGELSKA

Moravian Business College Olomouc, Department of Social Science and Law, tř. Kosmonautů 1288/1, 779 00 Olomouc, Czech Republic

Povzetek

Ozadje in namen: Redno poročanje o družbeni odgovornosti podjetij naj bi podjetjem olajšalo prepoznavanje trajnostnih tveganj in vodilo do večjega zaupanja vlagateljev in potrošnikov. Namen prispevka je ugotoviti, kako so sestavljeni indeksi, ki se uporabljajo za ocenjevanje družbeno odgovornega ravnanja podjetij.
Zasnova / metodologija / pristop: Pregled obsega je metoda, uporabljena v tej študiji. Vprašanje za določanje obsega je: Kaj vemo o oblikovanju indeksov, ki ocenjujejo družbeno odgovorno vedenje organizacij iz obstoječih strokovnih in znanstvenih virov?
Rezultati: Analiza 20 člankov je pokazala, da glede metode določitve uteži in konstrukcije indeksa ni soglasja v literaturi. Obstajajo 4 pristopi k oblikovanju indeksa. Prvi uporablja odstotek izpolnjevanja določenih meril ali povprečje vrednosti določenih dimenzij indeksa. V drugem pa so uporabljene večkriterijske metode odločanja (najpogosteje analitična hierarhična metoda). Tretji uporablja nekonvencionalne lingvistične modele in mehko logiko, četrti pa temelji na faktorski analizi ali metodi glavnih komponent.
Zaključek: Glavna značilnost indeksov družbene odgovornosti je njihova metodološka raznolikost. To oteži razumevanje rezultatov analiz družbene odgovornosti podjetij in v bistvu onemogoča rangiranje po uspešnosti glede družbene odgovornosti, še zlasti za mala in srednje velika podjetja.

Ključne besede: Družbena odgovornost podjetij, Indeks, Pregled obsega, Indeks družbene odgovornosti podjetij

Alenka NAGLIČ

University of Maribor, Faculty of Economics and Business, Razlagova 14, SI-2000 Maribor, Slovenia

Polona TOMINC

University of Maribor, Faculty of Economics and Business, Razlagova 14, SI-2000 Maribor, Slovenia

Klavdij LOGOŽAR

University of Maribor, Faculty of Economics and Business, Razlagova 14, SI-2000 Maribor, Slovenia

Povzetek

Ozadje in namen: Obstoječa literatura s področja koncepta industrije 4.0 ne vključuje bistvenih empiričnih preverjanj, če in kako implementacija industrije 4.0 vpliva na izvozno tržno naravnanost, tržno diverzifikacijo in izvozno uspešnost podjetij. Namen prispevka je oblikovati okvir, ki podjetjem, na osnovi poznavanja vpliva industrije 4.0 na izvozne aktivnosti podjetij, pomaga pri spodbujanju njihove izvozne uspešnosti.
Metodologija: Analiza temelji na raziskavi 81 slovenskih izvoznih podjetij, ki so v večini dejavna v predelovalni industriji, z več kot 20-odstotnim deležem izvoza izdelkov oziroma storitev v celotnih prihodkih podjetja. Za obdelavo zbranih podatkov smo uporabili faktorsko analizo in večkratno regresijo.
Rezultati: Dobljeni rezultati analize razkrivajo, da se podjetja, ki vlagajo v napredne tehnologije in uresničujejo digitalno preobrazbo, lažje soočajo z mednarodno konkurenco ter dosegajo boljše izvozne rezultate.
Zaključek: Naša raziskava je pokazala pozitivno povezavo med implementacijo Industrije 4.0 in izvoznimi aktivnostmi podjetij ter potrdila, da izvajanje Industrije 4.0 vodi k številnim spremembam v miselnosti in delovanju slovenskih podjetij ter se dejavno odraža tudi na njihovih izvoznih rezultatih. Ugotovitve raziskave lahko vodstvenim zaposlenim pomagajo pri optimalnem načrtovanju in upravljanju izvoznega trženja in poslovnih dejavnosti. Pričujoča raziskava je dobra osnova za nadaljnje poglobljeno preučevanje odnosa med industrijo 4.0 in izvoznim poslovnim aktivnostim podjetij.

Ključne besede: Industrija 4.0, Izvozna tržna naravnanost, Tržna diverzifikacija, Izvozna uspešnost

Farzad SATTARI ARDABILI

Islamic Azad University, Department of Management, Ardabil Branch, Ardabil, Iran

Povzetek

Ozadje: Glavni učinki odnosa med vodjo in članom ter kakovost odnosa med podrejenim in nadrejenim so glavne spremenljivke, ki pomagajo izboljšati zadovoljstvo in zmanjšati izčrpanost medicinskih sester. Cilj te je študije preučiti učinke čustvene inteligence, samoučinkovitosti in psihološkega opolnomočenja na psihično izčrpanost in zadovoljstvo z medicinskimi sestrami s poudarkom na vplivu izmenjave med vodjo in timom
Metode: Podatke smo zbrali v treh javnih bolnišnicah na severozahodu Irana v letu 2016. Zbrali smo 138 za analizo uporabnih anketnih vprašalnikov. Glavne hipoteze te študije smo analizirali z uporabo analize mediacije- moderacije po modelu PROCESS
Rezultati: Rezultati so pokazali, da je izmenjava med vodji in timom (Leader Member Exchange – LMX) delovala kot posrednik med čustveno inteligenco in zadovoljstvom z delom in spremenila negativen učinek v pozitivnega. Posredni učinek čustvene inteligence na čustveno izčrpanost z izmenjavo voditeljem in člani je bil močno negativen, zlasti pri višjih ravneh izmenjave med člani in vodjo..
Zaključki: Študija je pokazala, da lahko kakovostni odnosi med medicinskimi sestrami in nadrejenimi izboljšajo rezultate dela. Negativni odnos med čustveno inteligenco in čustvenim izčrpavanjem je bil izrazitejši, če smo upoštevali izmenjavo med člani tima in vodjo. Visoka čustvena inteligenca pri medicinskih sestrah negativno vpliva na zadovoljstvo z delovnim mestom, vendar se s posredovanjem vloge izmenjave med člani in vodjo vpliv spremenil v pozitivnega. Izmenjava med vodjo in timom je delno posredovala učinek čustvene inteligence na zadovoljstvo z delovnim mestom, razen kadar so bile vrednosti samo-učinkovitosti precej velike. Psihološko opolnomočenje ni bistveno vplivala na povezave med čustveno inteligenco, izmenjavo med vodjo in člani in rezultati dela.
Implikacije za vodje zdravstvene nege: Priporočamo, da vodje je preučijo kakovost izmenjave med vodji in člani timov v bolnišnicah, preden jih uporabijo za merjenje zadovoljstva medicinskih sester in rezultatov njihovega dela. Menedžerji naj se tudi bolj osredotočijo na izmenjavo med vodji in člani tima in poskušajo izboljšati kakovost v le-tega. Nadaljnje študije so potrebne za raziskovanje učinkov različnih učinkov kakovosti izmenjave med člani in vodji v daljših obdobjih spremljanja.

Ključne besede: Čustvena inteligenca, Izmenjava med vodji in člani (LMX), Psihološko opolnomočenje

Jože ZALAR

Višja strokovna šola za gostinstvo, velnes in turizem Bled, Slovenia

Goran VUKOVIČ

University of Maribor, Faculty of Organizational Science, Kranj

Rok OVSENIK

Alma Mater Europaea, Evropski center, Maribor, Slovenia

Povzetek

Ozadje in namen: Demografska struktura podeželja stara; vedno več je ljudi, ki so stari 65 ali več let, in so še vedno aktivni in motivirani za delo ter pomagajo mlajši generaciji. Cilj raziskave je proučiti vplive starejših odraslih na organizacijo turističnih kmetij, predvsem dejavnike vpliva na samo organizacijo poslovanja in njeno posodabljanje, kot so dejavniki dedovanja, medgeneracijski organizacijski odnosi in sodelovanje, pogostost dodatnega izobraževanja, vključenost starejših na turističnih kmetijah ter vpliv percipiranih sprememb organizacije dopolnilne turistične dejavnosti na kmetiji na dojemanje posodobljenosti.
Metodologija: Izdelali smo kritičen pregled sekundarnih virov literature in na osnovi metode sintez strnili ugotovitve. V nadaljevanju smo z anketo na turističnih kmetijah v vseh kohezijskih regijah Slovenije zbrali podatke in jih analizirali z metodami multiple regresije, ker smo uporabili program IBM SPSS.
Rezultati: Dejavniki dedovanja ne vplivajo statistično značilno na dojemanje posodobljenosti turističnih kmetij, podobno velja tudi za medgeneracijske odnose pri starejših od 51 let, vendar pa smo ugotovili vpliv pri mlajših od 51 let. Vključenost starejših prav tako ne vpliva, enako je s pogostostjo dodatnih izobraževanj, so pa pomembna sama izobraževanja in usposabljanja. Ugotovili smo, da ima največji vpliv na dojemanje posodobljenosti širitev ponudbe, kateri sledi delitev dela.
Zaključek: Rezultati raziskave nakazujejo dobre odnose med socialnimi akterji in možne rešitve, ki jih bo mogoče implementirati v obravnavano področje, da bi z njimi pomagali obravnavani populaciji slovenskega podeželja.

Ključne besede: Starejši odrasli, Posodabljanje organizacije, Turizem, Turistična kmetija, Organizacija.