Let. 57 Št. 2 (2024)

Tatjana DOLINŠEK

Faculty of Commercial and Business Sciences, Slovenia

Tatjana KOVAČ

Faculty of Commercial and Business Sciences, Slovenia

DOI: https://doi.org/10.2478/orga-2024-0008

Povzetek

Izhodišče/Namen: Namen članka je verificirati uporabnost in zanesljivost Altmanovega modela na primeru slovenskih podjetij. Uporaba Altmanovega modela je zelo priljubljena in razširjena tako med finančniki, analitiki in ostalimi interesnimi skupinami, ki želijo ugotoviti boniteto poslovanja podjetja in verjetnost, da bi podjetje v prihodnjih letih zašlo v finančne težave.
Metode: Raziskavo smo naredili na vzorcu 66-ih slovenskih podjetij, ki smo jih razdelili v dve enako veliki skupini: podjetja v stečaju in uspešna podjetja. Na podlagi računovodskih podatkov za obdobje zadnjih petih let smo izračunali s pomočjo Altmanovega modela izračunali vrednost Z’’, ki temelji na multipli diskriminanti analizi. Z izračunom napake ocene (tipa I in II) smo preverili v kolikšnem % je model pravilno razvrstil podjetja. Z izračunom Mann-Whitney U testa pa smo preverjali ali obstaja razlika v povprečni višini vrednosti Z” med obema skupinama podjetij.
Rezultati: Ugotovili smo, da je zanesljivost Altmanovega modela 71,21 % pri testiranju na zgornjo mejo (mejna vrednost Z” je 2,6) pri testiranju na spodnjo mejo pa 80,30 % (mejna vrednost Z” je 1,1)., kar je podobno kot v ostalih državah, kjer se je ta zanesljivost v večini primerov izkazala za več kot 70 %. Kljub slabši zanesljivosti modela, pa se je izkazalo, da je vrednost Z” pomemben dejavnik pri razlikovanju med obema skupinama podjetji, saj so podjetja v stečaju dosegla nižjo vrednost tega kazalnika kot uspešna podjetja.
Zaključek: Na podlagi rezultatov naše raziskave in tudi ostalih raziskav lahko povzamemo, da je je Altmanov model dokaj dober način, da lahko podjetja na razmeroma enostaven in hiter način ugotovijo uspešnost poslovanja podjetja in napovejo tudi morebitno tveganje tega poslovanja v prihodnost. Ker pa njegova zanesljivost ni 100 % moramo biti pri napovedi poslovanja tudi previdni in izvesti še kakšno drugo poglobljeno analizo ali uporabiti kakšno drugo metodo.

Ključne besede: Finančni neuspeh, Altmanov model, Napoved stečaja, Multipla diskriminanta analiza

Morena PAULIŠIĆ

Faculty of Economics and Tourism “Dr. Mijo Mirković”

Maja VIZJAK

Institute for Migration, Croatia

Mostafa Mohamed ELHAWARI

University of Zagreb, Faculty of Economics and Business, Croatia

DOI: https://doi.org/10.2478/orga-2024-0009

Povzetek

Ozadje in namen: Pričujoči pregled literature preučuje trende na trgu dela, pri čemer se osredotoča na delovno prilagodljivost. Analizira sivo literaturo in statistična poročila, da bi razumela vpliv politik, ki spodbujajo trajnostno digitalizacijo. Analiza si prizadeva razumeti, kako so te strategije vplivale na dinamiko trga dela.
Metodologija: V raziskavi smo uporabili opisne in kompilacijske tehnike za analizo sive literature, pri čemer smo se osredotočili na teoretične okvire in časovne trende. Analizirali smo netradicionalne publikacije, poročila in statistične podatke, da bi razumeli nastajajoče trende na trgu dela, zlasti glede delovne prilagodljivosti in trajnostnih politik digitalizacije. Ta pristop je omogočil edinstvene vpoglede onkraj tradicionalnih akademskih publikacij.
Rezultati: Pregled sivih virov literature je identificiral tri glavne teme. Prva je vpliv digitalizacije na trg dela, druga so prilagodljive delovne ureditve, tretja pa je prilagodljivost delovnega časa.
Zaključek: Digitalna revolucija spreminja življenjski slog in prakse, kar vodi v nove oblike dela. Pandemija je pospešila ta trend, pri čemer je poudarek na digitalizaciji za optimizacijo dela in prilagodljivost. Nove oblike dela povečujejo učinkovitost produktivnosti in zmanjšujejo operativne stroške. Tehnološka integracija vpliva na kakovost dela in kompetence zaposlenih.

Ključne besede: Prilagodljive oblike dela, Prilagodljive delovne ure, Digitalna delovna mesta, Digitalne veščine, Sivi viri literature

Katul YOUSEF

Corvinus University of Budapest (CUB), Budapest, Hungary

DOI:https://doi.org/10.2478/orga-2024-0010

Povzetek

Namen: Zaradi pandemije COVID-19 se je povečala pomembnost virtualnih ekip. V trenutni literaturi obstaja vrzel glede preoblikovanja kulturne raznolikosti, kako se ta kaže v osebnih interakcijah in kako v virtualnem timskem delu. Globalno virtualno sodelovanje zahteva različne veščine za učinkovito komuniciranje in razumevanje članov ekipe. Ta članek analizira pomen medkulturne komunikacijske kompetence v virtualnem in osebnem timskem delu.
Metodologija: Raziskava je potekala z uporabo kvantitativne metodologije za preučevanje vzorcev v timskem delu kulturno raznolikih ekip. Za analizo podatkov je bilo pridobljenih 133 anket. Zbrane podatke smo nato analizirali s programom IBM SPSS Statistics 27.
Ugotovitve: Rezultati kažejo, da je medkulturna komunikacijska kompetenca ključna v virtualnih ekipah. Z boljšo medkulturno kompetenco lahko prepoznamo kulturne razlike in jih upoštevamo pri upravljanju projektov. Vendar se zdi, da je v osebnem timskem delu to bolj kompleksno. Pripravljenost za spoznavanje druge kulture in želja po razumevanju sodelavcev sta pomembnejši od začasne učinkovitosti zaradi medkulturne kompetence.
Zaključek: Medkulturna komunikacijska kompetenca je ključna zahteva delovnega okolja v globaliziranem svetu, ne glede na panogo, poklic ali geografsko lokacijo. Sposobnost razumevanja ljudi z različnimi kulturnimi ozadji je vedno pomembnejša kompetenca tako v virtualnih kot osebnih interakcijah.

Ključne besede: Medkulturna komunikacijska kompetenca, Kulturno raznolike ekipe, Globalne virtualne ekipe, Virtualne ekipe, Kulturne razlike

Muhammad YOUSAF

Department of Finance, Westminster International University in Tashkent (WIUT), School of Business and Economics, Uzbekistan

DOI:https://doi.org/10.2478/orga-2024-0011

Povzetek

Namen študije: Namen študije je preučiti vpliv učinkovitosti človeškega kapitala na uspešnost podjetij, ki niso certificirana, ter podjetij, ki imajo certifikat kakovosti po modelu odličnosti Evropske fundacije za upravljanje kakovosti (EFQM). Študija prav tako preučuje odnos med uspešnostjo podjetij in njihovim posedovanjem certifikatov kakovosti EFQM.
Metodologija: Na vzorcu 282 necertificiranih in 22 certificiranih podjetij je bila, za obdobje od 2017 do 2021, v raziskavi uporabljena dvostopenjska metoda splošnih trenutkov (GMM). Uporabljena je bila dvojna spremenljivka za preučevanje odnosa med certifikati kakovosti in uspešnostjo podjetij. Dvojni interakcijski izraz je uporabljen za kvantificiranje vplivov HCE na uspešnost podjetja pri certificiranih podjetjih.
Ugotovitve: Rezultati so pokazali, da imata spremenljivki certifikat podjetja in uspešnost podjetja pozitiven odnos. Certificirana podjetja se izkažejo bolje in ustvarijo več dobička kot necertificirana podjetja. HCE ima pozitiven vpliv na uspešnost podjetja. Poleg tega certificirana podjetja učinkovito izkoriščajo HCE za večji dobiček v primerjavi z necertificiranimi podjetji.
Izvirnost: To je prva študija, ki uporablja celovito analizo za poudarjanje HCE za necertificirana in certificirana podjetja. Učinki kakovostnih certifikatov na uspešnost podjetja v kontekstu HCE so prav tako prvič poudarjeni.
Praktične implikacije: Ugotovitve te študije so koristne za akademike, vodje, raziskovalce, oblikovalce politik in druge upravljavce podjetij. Ugotovitve bodo spodbudile upravljanje podjetij k uvedbi pristopa celovitega upravljanja kakovosti (TQM) v svojih podjetjih.

Ključne besede: Človeški kapital, Upravljanje kakovosti, Češka podjetja, Velikost podjetja, Starost podjetja

Eva KRHAČ ANDRAŠEC

University of Maribor, Faculty of Organizational Sciences, Kranj, Slovenia

Benjamin URH

University of Maribor, Faculty of Organizational Sciences, Kranj, Slovenia

Matjaž ROBLEK

University of Maribor, Faculty of Organizational Sciences, Kranj, Slovenia

Tomaž KERN

University of Maribor, Faculty of Organizational Sciences, Kranj, Slovenia

DOI: https://doi.org/10.2478/orga-2024-0012

Povzetek

Ozadje: V zadnjih desetletjih je bilo razvitih več kot 50 procesnih pristopov ter metod in tehnik za doseganje učinkovitejšega delovanja poslovnih sistemov. Zaradi vse hitrejših sprememb v poslovnem okolju postaja vse pomembnejše vprašanje, katere metode ali tehnike bodo najbolj vplivale na povečanje konkurenčne prednosti poslovnega sistema.
Namen: V predstavljeni raziskavi smo se osredotočili na identifikacijo metod in tehnik, ki so v literaturi najpogosteje citirane in so v praksi najpogosteje uporabljene ter se izkažejo kot učinkovite za izboljšanje poslovnih procesov.
Metode: V ta namen smo pripravili 4-fazni strukturiran pregled dostopne literature in ugotovitve podprli z anketno raziskavo.
Rezultati in zaključek: Na podlagi pridobljenih rezultatov smo oblikovali nabor ustreznih, najpogosteje uporabljenih in učinkovitih metod in tehnik za izboljšanje poslovnih procesov. Opravljena raziskava lahko služi kot izhodišče za odgovor na izpostavljeno vprašanje o ustreznem naboru metod in tehnik za izbran pristop. V nadaljevanju raziskave bi bilo smiselno preveriti še druge lastnosti in uporabe metod in tehnik.

Ključne besede: Obvladovanje poslovnih procesov, Izboljšava poslovnih procesov, Pristopi, Metode, Tehnike

Petra JARKOVSKÁ

Škoda Auto University, Department of Human Resources Management, Mladá Boleslav, Czech Republic

Martina JARKOVSKÁ

Faculty of Economics and Management, Czech University of Life Sciences Prague, Czech Republic

DOI: https://doi.org/10.2478/orga-2024-0013

Povzetek

Ozadje: Uporaba pravilne vrste motivacije je ključnega pomena pri sprožanju pozitivnih odnosov zaposlenih do dela, kot so delovna uspešnost, zadovoljstvo pri delu ali prostovoljno zadržanje zaposlenih, kar na koncu vodi k povečanju splošne učinkovitosti organizacije. Kljub trajajoči akademski razpravi akademiki podajajo različne rezultate o tem, kateri motivacijski dejavniki so pomembni za ciljne skupine zaposlenih, katerih potrebe so pod ekonomskim in socialno-psihološkim pritiskom hitro razvijajočega se okolja. Elton Mayo je bil prvi, ki je pred skoraj stoletjem priznal te socialno-psihološke dejavnike kot pomembna gonila motivacije.
Metode: Namen tega prispevka je z uporabo metode narativnega pregleda literature (podprte s strategijo sistematičnega iskanja) na 83 člankih ovrednotiti izsledke raziskav o motivaciji zaposlenih (v povezavi z njihovim pozitivnim odnosom do dela) in razkriti napredek teorije motivacije.
Rezultati: Identificirani so bili ključni dejavniki motivacije in združeni v pet motivacijskih sklopov, ki se uporabljajo za različne skupine zaposlenih. Ugotovitve tudi kažejo, da večina akademskih del, ki so teoretično utemeljena na klasičnih motivacijskih konceptih, temelji na kvantitativni analizi.
Zaključek: Za povečanje učinkovitosti uspešnosti zaposlenih se zdi najboljša rešitev notranja motivacija ali ponotranjenje zunanje motivacije. »Lebdeče« potrebe zaposlenih zahtevajo, da se izvajalci usposobijo za tehnike iz psihologije.

Ključne besede: Elton Mayo, Motivacija zaposlenih, Motivacijski faktor, Teorija motivacije

Tomaž ALJAŽ

Faculty of Information Studies, Novo mesto, Slovenia

DOI:https://doi.org/10.2478/orga-2024-0014

Povzetek

Ozadje in namen: Umetna inteligenca se tradicionalno uporablja za kvantitativno analizo z uporabo eksplicitnih podatkov. Pri tem pa veliko informacij ključnih za odločanje ostaja nedokumentiranih in niso shranjene na strukturiran način. Ta študija raziskuje vključevanje umetne inteligence, zlasti ChatGPT, v orodja miselnega procesa (ang. Thinking Process – TP) Teorije omejitev (ang. Theory Of Constraints – TOC).
Metodologija: V tej študiji smo uporabili ChatGPT v dejanskem primeru upravljanja IT projektov z uporabo različnih raziskovalnih metod, vključno z analizo mednarodne literature, opazovanjem delovnega okolja in osebnimi izkušnjami. Uporaba TP TOC nam je omogočila razumeti proces odločanja ChatGPT ter sistematično raziskati njegove prednosti in omejitve pri oblikovanju logičnih dreves TP TOC.
Rezultati: ChatGPT je znatno povečal učinkovitost in poglobljenost zbiranja in analize podatkov potrebnih za izvedbo logičnih dreves TOC TP ter učinkovito obravnaval logične pomanjkljivosti v njih. Spodbujal je tudi poglobljeno analitično razmišljanje in pomagal pri ugotavljanju temeljnih vzrokov. Vključitev ChatGPT v postopek TOC TP je omogočil hitrejše sprejemanje odločitev, zmanjšanje pristranskosti in jasnejšo analizo. Ugotovljeni so bili nekateri izzivi povezani z uporabo ChatGPT, vključno s potrebo po človeškem nadzoru, posebnem usposabljanju s stališča TOC TP in etičnih vidikih.
Zaključek: Študija predstavlja začetno raziskavo o uporabi ChatGPT v orodjih TOC TP. Rezultati kažejo, da lahko ChatGPT postane koristno orodje za organizacije, ki želijo izboljšati učinkovitost svojega odločanja. Da bi potrdili te ugotovitve in raziskali celoten potencial umetne inteligence v TOC TP, pa so potrebne nadaljnje raziskave.

Ključne besede: ChatGPT, Umetna inteligenca, Teorija omejitev, Miselni proces teorije omejitev, Logična analiza, Odločanje, Strukturiran analitični pristop