Let. 57, Št. 4 (2024)

Pavel PELECH
Technical University of Liberec, Department of Marketing, Czech Republic

Jaroslava DĚDKOVÁ
Technical University of Liberec, Faculty of Economics Technical, Czech Republic

DOI: https://doi.org/10.2478/orga-2024-0023

Povzetek

Ozadje/Namen: Raziskava preučuje dinamiko deljenja nedejavnih sredstev na enakovrednih platformah (P2P) znotraj ekonomije delitve s poudarkom na razumevanju motivacijskih dejavnikov, ki vplivajo na lastnike sredstev med generacijami. Platforme, ki razumejo, kaj motivira lastnike sredstev, da vstopijo v ekonomijo delitve, lahko učinkoviteje vzpostavijo in upravljajo tržno komuniciranje ter pridobijo konkurenčno prednost.
Metode: Uporabljen je bil pristop mešanih metod, ki vključuje kvantitativno in kvalitativno zbiranje ter analizo podatkov. Analitična orodja vključujejo opisno statistiko, Kruskal-Wallisov test, PCA in Welchovo ANOVA.
Rezultati: Identificirani so bili štirje motivacijski dejavniki. Ugotovljeno je bilo, da je generacijsko trženje primerno za tržna sporočila, ki ciljajo na oportunistične dejavnike (popolnoma nove) ali družbene dejavnike. Za uporabniške in družbene dejavnike generacijsko trženje ni potrebno, tj. platformam P2P ni treba razlikovati segmenta, na katerega ciljajo s tržno komunikacijo.
Zaključek: Raziskava razkriva, kako generacijske razlike vplivajo na motivacijo za sodelovanje v ekonomiji delitve, kar pomaga pri upravljanju platform P2P. Ponuja novo primerjalno analizo generacijskih motivatorjev, bogati literaturo o ekonomiji delitve in zagotavlja praktične vpoglede za učinkovito ciljanje na različne generacije. Razumevanje motivacije lastnikov nedejavnih sredstev je ključno za uspešno upravljanje poslovanja platform P2P.

Ključne besede: Vedenje potrošnikov, Generacije, Management, Trženje, P2P, Delitvena ekonomija

Eva JEREB

University of Maribor, Faculty of Organizational Sciences, Kranj, Slovenia

Marko URH

University of Maribor, Faculty of Organizational Sciences, Kranj, Slovenia

DOI: https://doi.org/10.2478/orga-2024-0023

Povzetek

Ozadje/Namen: Umetna inteligenca (UI) ima vpliv na naše vsakdanje življenje, od poslovnih do družbenih področij, in v zadnjih letih vse bolj tudi na izobraževanje. Namen prispevka je dobiti vpogled v uporabo orodij umetne inteligence za izobraževalne namene iz perspektive študentov.
Metode: Za raziskavo je bil uporabljen kvantitativni pristop z metodo anketiranja. Podatki so bili zbrani z e-anketo. Vprašalnik je vseboval zaprta vprašanja, ki so se nanašala na (i) splošne podatke, (ii) uporabo specifičnih orodij umetne inteligence, in odprta vprašanja (iii) o uporabi umetne inteligence za študijske namene. Za normalne in skoraj normalne porazdelitve odgovorov so bili uporabljeni parametrični t-test za neodvisne vzorce in enosmerna analiza variance (ANOVA).
Rezultati: Študija, izvedena med 258 študenti v Sloveniji, razkriva splošno seznanjenost s koncepti UI, vendar z omejeno sposobnostjo artikulacije tega razumevanja. Priljubljena orodja UI, kot sta ChatGPT in Grammarly, se pretežno uporabljajo za iskanje informacij in generiranje idej. Pokazale so se določene razlike v uporabi orodij UI glede na spol in področje študija.
Zaključek: Hiter napredek UI pomembno spreminja visokošolsko izobraževanje. Integracija UI v izobraževanje spodbuja razvoj prilagodljivih, personaliziranih in inkluzivnih učnih okolij. Zaradi omejene velikosti vzorca in geografske osredotočenosti študije so potrebne nadaljnje raziskave z bolj raznolikimi vzorci, da bi v celoti razumeli uporabo orodij UI v visokem šolstvu na globalni ravni.

Ključne besede: Umetna inteligenca, Orodja UI, Visoko šolstvo, Študenti, Veščine

Aykut ARSLAN

Department of Economics and Administrative Sciences, Piri Reis University, Istanbul, Turkey

Serdar YENER

Department of Business Management, Sinop University, Sinop, Turkey

Fatma KORKMAZ

Faculty of Economics and Administrative Sciences, Yozgat Bozok University, Yozgat, Turkey

Murat Sakir EROGUL

Department of Management, Adelphi University, Garden City, NY, USA

DOI:https://doi.org/10.2478/orga-2024-0025

Povzetek

Ozadje/namen: Empirični dokazi kažejo, da lahko voditeljeve politične sposobnosti delujejo kot moderator, ki zmanjšuje vpliv prototipičnosti na zaupanje in učinkovitost vodenja. Študija preučuje vodilne politične veščine kot drugostopenjske regulativne spremenljivke v povezavi z učinkovitostjo in zaupanjem vodje, z namenom testiranja mednivojskega moderiranega modela mediacije znotraj tradicionalno kolektivistične kulture, kot je Turčija. Cilj je kontekstualizirati in razširiti razumevanje dojemanja prototipa vodenja.
Metode: Anketiranih je bilo 442 zaposlenih v storitvenem sektorju in 28 vodilnih delavcev. Izvedeni sta bili dve raziskavi v dveh ločenih časovnih obdobjih. Za ovrednotenje hipotez je bila uporabljena večnivojska analiza poti.
Rezultati: Ugotovitve kažejo, da obstaja močan in pomemben vpliv prototipičnosti vodje na učinkovitost vodenja ter neposreden vpliv na zaupanje. Prav tako se izkaže, da so vodje, ki jim podrejeni zaupajo, v svojih vodstvenih vlogah bolj učinkoviti. Nižja raven zaupanja podrejenih je negativno povezana z učinkovitostjo vodje.
Zaključek: Če vodje svojim sledilcem ne morejo zagotoviti kontekstualiziranega občutka opolnomočenja in razvoja, to pomeni, da ne zagotavljajo visoke ravni čustvenega zaupanja. Zato obstaja večja potreba po večnivojskih kontekstualiziranih študijah, ki upoštevajo kolektivne, dvostranske in vgrajene izkušnje znotraj skupin.
Ključne besede: Politično vedenje voditelja, Politične veščine, Učinkovitost vodje, Zaupanje, Teorija družbene identitete, Turčija

Barbara DORIĆ

University of Ljubljana, Faculty of Economics and Business, Ljubljana, Slovenia

Dinko PRIMORAC

University North, Croatia, Koprivnica, Croatia

Mirjana PEJIĆ BACH

University of Zagreb, Faculty of Economics & Business, Zagreb, Croatia

DOI:https://doi.org/10.2478/orga-2024-0026

Povzetek

Ozadje in namen: Za spodbujanje razvoja naftne industrije mora država vzpostaviti regulativni okvir, ki standardizira naložbene pogoje. Cilj raziskave je bil raziskati dejavnike učinkovitosti vlade v naftnem sektorju.
Zasnova/metodologija/pristop: Izvedena je bila večkratna regresijska analiza, da bi raziskali, ali na učinkovitost vlade v naftnem sektorju vplivajo politična stabilnost države, regulativna kakovost, intenzivnost dejavnosti raziskovanja in proizvodnje nafte, vladni prevzem in vrsta uporabljene pogodbe. Dodatno smo izvedli analizo umetne nevronske mreže, da bi ugotovili pomembnost neodvisnih spremenljivk.
Rezultati: Politična stabilnost, regulativna kakovost, privlačnost vlade in intenzivnost naftnih dejavnosti pozitivno vplivajo na učinkovitost vlade. Privlačnejši državni prevzem poveča učinkovitost, medtem ko vrsta pogodbe o dodelitvi pravic do nafte ni bistveno vplivala na učinkovitost. Analiza umetne nevronske mreže je pokazala, da sta bili najpomembnejši spremenljivki regulativna kakovost in politična stabilnost.
Zaključek: Raziskava je pokazala, da so politična stabilnost, zakonodajna kakovost in intenzivnost naftnih dejavnosti ključni dejavniki za izboljšanje učinkovitosti vlade v naftnem sektorju. Te ugotovitve imajo praktične posledice, saj poudarjajo pomen stabilnega in dobro reguliranega okolja za doseganje večje učinkovitosti vlade v naftni industriji. To oblikovalce politik in strokovnjake v panogi opremi z uporabnimi vpogledi za izboljšanje uspešnosti sektorja.

Ključne besede: Energetska politika, Učinkovitost vlade, Uspešnost naftnega sektorja, Upravljanje z naftnimi viri, Razvoj industrije

Božidar LENARČIČ

Faculty of Organisation Studies, Slovenia

Armand FAGANEL

University of Primorska, Faculty of Management, Slovenia

DOI:https://doi.org/10.2478/orga-2024-0027

Povzetek

Namen: Proces implementacije nabavne strategije zahteva doseganje konsenza med notranjimi deležniki. Učinkovita strategija se usklajuje s specifičnimi poslovnimi zahtevami in hkrati upošteva edinstvene značilnosti notranjih deležnikov. Namen te študije je obravnavati raziskovalno vprašanje: Kako je zasnovana klasifikacija notranjih nabavnih deležnikov med validacijo nabavne strategije? Cilj je predstaviti ugotovitve v obliki shematičnega opisa in priporočil za komunikacijsko strategijo, pri čemer se opiramo na obstoječa teoretična spoznanja in strokovne reference.
Metode: Študija uporablja tehniko nominalne skupine (NGT) z 13 udeleženci za analizo perspektiv glede nabavnih funkcij. Za zagotavljanje zanesljivosti in veljavnosti ugotovitev raziskava uporablja Cronbachov alfa test, Spearmanov korelacijski koeficient in t-test.
Rezultati in zaključek: Študija klasificira notranje nabavne deležnike v štiri skupine glede na njihov odnos do implementacije strategije: pozitivni, previdno pozitivni, negativno neodvisni in negativni deležniki. Za vsako skupino je priporočena prilagojena komunikacijska strategija, ki vključuje elemente, kot so obveščanje, usmerjanje, motiviranje in zagotavljanje verodostojnih podatkov. Raziskava ponuja pomembne vpoglede v dinamiko med organizacijskimi deležniki in vpliv komunikacije na uspešnost implementacije strategije. Razumevanje in prilagajanje različnim vrstam deležnikov je ključno za uspeh, od tistih, ki so močno vključeni in pozitivno naravnani, do tistih, ki lahko nasprotujejo ali ovirajo implementacijo. Uporaba specifičnih komunikacijskih strategij za vsako skupino lahko bistveno poveča verjetnost uspešne in trajnostne izvedbe strategij.

Ključne besede: Strategija nabave, Upravljanje notranjih deležnikov, Komunikacijska strategija, Tehnika nominalne skupine, Notranja komunikacija

Gita ŠAKYTĖ-STATNICKĖ

Klaipėdos valstybinė kolegija, Higher Education Institution, Klaipėda, Lithuania

DOI:https://doi.org/10.2478/orga-2024-0028

Povzetek

Namen: Prepoznavnost blagovne znamke omogoča večjo prepoznavnost v različnih tržnih razmerah, kar je izredno pomembno za podjetja, ki prodajajo digitalne izdelke ali ponujajo digitalne storitve. Namen tega prispevka je raziskati učinek povezovanja z blagovno znamko in podobe blagovne znamke na prepoznavnost blagovne znamke litovskih podjetij, ki prodajajo digitalne izdelke. Ti dejavniki so pomembni in vplivajo na prepoznavnost blagovne znamke, vendar njihov vpliv na prepoznavnost blagovne znamke, še posebej v primeru digitalnih izdelkov, doslej ni bil podrobneje raziskovan.
Metode: Vprašalnik je bil izveden na vzorcu 403 potrošnikov, ki kupujejo in uporabljajo digitalne izdelke v Litvi. Izdelan je bil model večkratne linearne regresije (MLR), ki je pokazal statistično pomemben neposreden pozitiven vpliv povezovanja z blagovno znamko in imidža blagovne znamke na prepoznavnost blagovne znamke podjetij digitalnih izdelkov.
Rezultati: Empirična raziskava je pokazala statistično pomemben neposreden pozitiven vpliv povezovanja z blagovno znamko in podobe blagovne znamke na prepoznavnost blagovne znamke litovskih podjetij digitalnih izdelkov. Najmočnejši neposreden pozitiven vpliv na prepoznavnost blagovne znamke ima povezovanje z blagovno znamko.
Zaključek: Ugotovitve raziskave zagotavljajo dragocen vpogled v ključno vlogo, ki jo imata povezava z blagovno znamko in podoba blagovne znamke pri gradnji prepoznavnosti blagovne znamke za podjetja, ki ponujajo digitalne
izdelke.

Ključne besede: Prepoznavnost blagovne znamke, Povezava z blagovno znamko, Podoba blagovne znamke, Digitalni izdelki