Let. 59, Št. 3 (2026)

DOI: https://doi.org/10.2478/orga-2026-0015

Metode: Izveden je bil strukturiran pregled literature relevantnih znanstvenih objav, objavljenih do 1. avgusta 2025. Ugotovitve niso bile uporabljene za oblikovanje modela, temveč za empirično ponazoritev in podporo vnaprej določenih komponent predlaganega tridimenzionalnega modela. Identificiran je bil osnovni nabor 42 člankov, iz katerega je bila na podlagi teoretične relevantnosti izbrana baza 26 reprezentativnih primerov.
Rezultati: regled literature zagotavlja trdne dokaze za vse tri dimenzije modela. Evolucija vzdolž osi odpornosti (od krhkih grafičnih uporabniških vmesnikov do robustnih API-vmesnikov) je v literaturi dobro dokumentirana. Os inteligentnosti se kaže v prehodu od programskih robotov, ki delujejo na podlagi vnaprej določenih pravil, h kognitivnim agentom. Os obsega pa ponazarja premik od avtomatizacije posameznih nalog k celostni orkestraciji procesov od začetka do konca.
Zaključek: Tridimenzionalni model predstavlja robusten okvir za pojasnjevanje kompromisov pri strategijah avtomatizacije. Prispevek k teoriji se kaže v sintezi več konceptov v nov, celovit model, hkrati pa model ponuja tudi diagnostično orodje za prakso.

Ključne besede: Robotska avtomatizacija procesov (RPA), Načrtovanje virov podjetja (ERP), Konceptualni model, Strategija avtomatizacije, Digitalna evolucija, Strukturiran pregled literature

Srečko FELIX KROPE

DOI: https://doi.org/10.2478/orga-2026-0016

Ključne besede: Policija, Uporaba sile, Strelno orožje, Usposabljanje policistov, Odločanje, Anketna raziskava

Yllka AHMETI
Banka Ekonomike LLA, Prishtina, Kosovo

Ardi AHMETI
University of Prishtina, Faculty of Economics, Prishtina, Kosovo

DOI: https://doi.org/10.2478/orga-2026-0017

Ključne besede: ERP sistemi, sprejemanje ERP sistemov, modernizacija računovodstva, finančne institucije, tranzicijska gospodarstva, Kosovo

Elena VESELINOVA
Goce Delcev University, Faculty of Economics, Stip, North Macedonia

Tamara JOVANOV APASIEVA
Goce Delcev University, Faculty of Economics, Stip, North Macedonia

DOI: https://doi.org/10.2478/orga-2026-0019

Povzetek

Ozadje/Namen: V sodobnem poslovnem okolju identiteta blagovne znamke predstavlja pomembno nematerialno vrednost podjetja. Ne oblikujejo je zgolj dejavnosti zunanjega komuniciranja, temveč tudi notranje značilnosti organizacije, kot so vrednote, način vodenja in ravnanje z zaposlenimi. Čeprav so raziskovalci organizacijsko kulturo, strateški management kadrov in identiteto blagovne znamke že pogosto proučevali, so te pojave večinoma obravnavali ločeno. Manj pozornosti je bilo namenjene razumevanju, kako so med seboj povezani prek psiholoških procesov zaposlenih, zlasti v malih in srednje velikih podjetjih v državah z razvijajočim se gospodarstvom. Namen te raziskave je razviti in empirično preveriti model, ki pojasnjuje, kako zaznana organizacijska kultura ter način strateškega managementa kadrov vplivata na oblikovanje identitete blagovne znamke v malih in srednje velikih podjetjih.
Metode: Raziskava temelji na kvantitativnem raziskovalnem pristopu in podatkih ankete, zbrane med 250 zaposlenimi v malih in srednje velikih podjetjih v Republiki Severni Makedoniji. Za merjenje zaznane organizacijske kulture, zaznanih praks strateškega managementa kadrov, identifikacije zaposlenih z organizacijo, njihove zavzetosti, predanosti blagovni znamki, vedenja, skladnega z blagovno znamko, ter identitete blagovne znamke je bil uporabljen strukturirani vprašalnik. Za preverjanje postavljenih hipotez in preučitev mediacijske vloge psiholoških mehanizmov je bilo uporabljeno modeliranje strukturnih enačb.
Rezultati: Ugotovitve kažejo, da imata tako zaznana organizacijska kultura kot zaznane prakse strateškega managementa kadrov statistično značilen pozitiven vpliv na psihološke mehanizme, povezane z zaposlenimi, vključno z identifikacijo, zavzetostjo in predanostjo blagovni znamki. Ti psihološki dejavniki nato pomembno vplivajo na vedenje, skladno z blagovno znamko, ter prispevajo k oblikovanju notranje identitete blagovne znamke. Rezultati dodatno potrjujejo predlagane posredne poti, po katerih organizacijski dejavniki prek psiholoških procesov zaposlenih vplivajo na identiteto blagovne znamke.
Zaključek: Raziskava prispeva k boljšemu razumevanju povezav med organizacijsko kulturo, strateškim managementom kadrov in identiteto blagovne znamke v malih in srednje velikih podjetjih, ki delujejo v razvijajočih se gospodarstvih. Predlaga in empirično potrjuje model, ki pojasnjuje, kako psihološki dejavniki zaposlenih povezujejo te ključne elemente organizacije. Ugotovitve imajo tudi pomembno praktično vrednost za vodstvo podjetij. Kažejo namreč, da je za krepitev identitete blagovne znamke pomembno uskladiti organizacijsko kulturo, načine dela z zaposlenimi in strategijo blagovne znamke. Takšna usklajenost lahko izboljša enotnost delovanja organizacije, okrepi prepoznavnost blagovne znamke ter prispeva k dolgoročni konkurenčni uspešnosti podjetja.

Ključne besede: Organizacijska kultura, Strateški management kadrov, Gradnja blagovne znamke znotraj organizacije, Identiteta blagovne znamke, Zavzetost zaposlenih, Mala in srednje velika podjetja