Let. 58, Št. 2 (2025)

Helena K HALBWACHS

Alma Mater Europaea University, Maribor, Slovenia

Helena BLAŽUN VOŠNER

SeneCura SeneCura Kliniken und Heimebetriebsgesellschaft m.b.H, Vienna, Austria, hk.halbwachs@gmail.com (corresponding author)

Marija OVSENIK

Zdravstveni dom dr. Adolfa Drolca, Maribor, Slovenia

DOI: https://doi.org/10.2478/orga-2025-0007

Povzetek

Namen: Kulturna kompetentnost v zdravstvenem sistemu je ključna strategija za zagotavljanje razpoložljivosti, dostopnosti, ustreznosti in kakovosti zdravstvenih storitev. Kljub temu je literatura o sistemski implementaciji tega koncepta v srednje- in vzhodnoevropski regiji skopa. Namen naše študije je predstaviti ovire pri spodbujanju kulturne kompetentnosti ter ukrepe za njen napredek v slovenskem zdravstvenem sistemu.
Metode: Uporabili smo kvalitativno metodologijo, pri čemer smo izvedli polstrukturirane intervjuje z zdravstvenimi strokovnjaki in poznavalci področja v slovenskem zdravstvenem sistemu. Podatke smo analizirali z usmerjeno vsebinsko analizo.
Rezultati: Ovire za zagotavljanje kulturne kompetentnosti in potrebne ukrepe za njen napredek smo zaznali na področjih, kot so zaposlovanje, informacije za uporabnike zdravstvenih storitev, multidisciplinarni in večstopenjski pristop, zbiranje podatkov in raziskovanje, možnosti in veščine komunikacije, zakonodajne podlage, fleksibilnost zdravstvenega sistema, standardi kakovosti, izobraževanje in strateške politike.
Zaključek: Naša študija je pokazala, da obstajajo na sistemski in organizacijski ravni v zdravstvu številne ovire za napredek kulturne kompetentnosti. Posledično je potrebno tudi ukrepe za spodbujanje napredka implementirati na teh ravneh. Prvi korak k doseganju bolj varnega in dostopnega zdravstva je vključitev temeljnih načel kulturne kompetentnosti v strategije in politike na sistemski in organizacijski ravni zdravstvenega sistema.

Ključne besede: Kulturna kompetentnost, Raznolikost pacientov, Ovire, Strategije, Zdravstveni sistem

University of Maribor, Faculty of Economics and Business, Department of Marketing, Maribor, Slovenia

Tomaž GJERGJEK

University of Maribor, Faculty of Economics and Business, Department of Marketing, Maribor, Slovenia

DOI: https://doi.org/10.2478/orga-2025-0009

Povzetek

Ozadje/Namen: V članku raziskujemo porabnikovo zaznavanje koristi inteligentnih storitvenih robotov (ISR) v nakupnem procesu, zaupanje porabnikov v umetno inteligenco (UI), njihovo zaznavanje nevarnosti UI in vpliv omenjenih spremenljivk na porabnikova stališča do UI. V okviru raziskave nas je med drugim zanimalo, kakšen je moderacijski učinek porabnikovih zaznanih nevarnosti UI na odnos med omenjenimi koristmi in zaupanjem na eni strani ter oblikovanjem porabnikovih stališč do UI na drugi strani.
Metode: Raziskava je bila izvedena v prvi polovici leta 2024 na namernem vzorcu 224 zaposlenih porabnikov v Republiki Sloveniji. Podatki so bili pridobljeni s strukturiranim spletnim vprašalnikom. V okviru empirične analize smo uporabili neparametrični pristop z SEM-PLS modeliranjem odnosov med proučevanimi raziskovalnimi konstrukti.
Rezultati: Ugotovili smo, da zaznane koristi ISR močno in pozitivno vplivajo na stališča porabnikov do UI, medtem ko zaznane nevarnosti v zvezi z UI na stališča do UI vplivajo močno negativno. Rezultati raziskave pa so še pokazali, da zaznane nevarnosti v zvezi z UI pri porabnikih statistično pomembno in negativno moderirajo vpliv zaznanega zaupanja porabnikov v UI na oblikovanje njihovih stališč do UI.
Zaključek: Rezultati naše raziskave predstavljajo pomemben prispevek k teoriji na področju proučevanja stališč zaposlenih porabnikov do UI, predstavljajo možno podporo podjetjem v njihovem procesu oblikovanja napovedovalnih modelov vedenja porabnikov ter omogočajo učinkovitejše opredeljevanje ustreznih marketinških strategij za spodbujanje porabnikov pri njihovem sprejemanju UI tehnologije v procesu nakupa.

Ključne besede: Umetna inteligenca (UI), Stališča porabnikov, Zaznane nevarnosti UI, Zaznane koristi porabnikov do inteligentnih storitvenih robotov (ISR), Zaznano zaupanje porabnikov

JEL klasifikacija: M21, M31

University of Wales Trinity Saint David (UWTSD), PGR (Doctoral) Supervisor, Lampeter, UK

DOI: https://doi.org/10.2478/orga-2025-0010

Povzetek

Ozadje/Namen: Raziskava preučuje razmerje med dinamičnimi zmožnostmi in okoljsko uspešnostjo v visokotehnoloških malih in srednje velikih podjetjih v Pakistanu, pri čemer se osredotoča na ključne dimenzije zaznavanja, izkoriščanja in prestrukturiranja. Poleg tega raziskuje mediacijsko vlogo okoljske inovativnosti ter moderacijski vpliv ženskega vodstva na to razmerje.
Metode: Uporabljen je bil kvantitativni raziskovalni pristop s strukturiranim vprašalnikom, ki je bil razdeljen med moške in ženske glavne izvršne direktorje, višje vodstvene kadre ter druge vodstvene delavce v visokotehnoloških malih in srednje velikih podjetjih. Podatki so bili analizirani z modeliranjem strukturnih enačb za oceno razmerij med dinamičnimi zmožnostmi, okoljsko inovativnostjo in okoljsko uspešnostjo.
Rezultati: Ugotovitve kažejo, da imajo izkoriščanje virov in prestrukturiranje pozitiven vpliv na okoljsko uspešnost, pri čemer enoto povečanja izkoriščanja vodi v izboljšanje OU za 0,282 enote, enota povečanja prestrukturiranja pa za 0,227 enote. Tako procesne inovacije (koeficient poti = 0,384, p = 0,001) kot produktne inovacije (koeficient poti = 0,157, p = 0,043) pozitivno vplivajo na okoljsko uspešnost. Vodenje s strani žensk ni imelo statistično pomembnega neposrednega vpliva na okoljsko uspešnost. Vendar so ženske v moderacijski vlogi negativno vplivale na razmerje med procesnimi inovacijami in okoljsko uspešnostjo (-0,328), kar nakazuje, da lahko prisotnost žensk na nižjih vodstvenih položajih oslabi učinek procesnih inovacij na trajnostno uspešnost.
Zaključki: Študija zagotavlja empirične dokaze o vlogi dinamičnih zmožnosti in okoljskih inovacij pri izboljšanju trajnosti v visokotehnoloških MSP. Poudarja potrebo po krepitvi izkoriščanja virov in prestrukturiranja za izboljšanje okoljske uspešnosti. Prav tako priporoča spodbujanje okoljske inovativnosti ter strateško vključevanje spolne raznolikosti v vodstvene strukture pri načrtovanju inovacijskih in trajnostnih strategij. Ugotovitve ponujajo dragocene vpoglede za oblikovalce politik in strokovnjake v industriji, ki si prizadevajo za trajnostne poslovne prakse v visokotehnoloških MSP v Pakistanu.

Ključne besede: Dinamične zmožnosti, Okoljska uspešnost, Visokotehnološka MSP, Okoljske inovacije, Vodenje s strani žensk

University of Primorska, Faculty of Management, Koper, Slovenia

DOI: https://doi.org/10.2478/orga-2025-0012

Povzetek 

Ozadje in namen: Uporabili smo strojno učenje po modelu Hugging Face za analizo 654 povzetkov na temo energetske učinkovitosti v sistemih, nadzoru, računalništvu in robotiki.
Metode: V raziskavi so bile izbrane specifične kategorije arXiv, ki so povezane z energetsko učinkovitostjo in zajemanjem ter obdelavo povzetkov s sodobnim odprtokodnim Hugging Face keyphrase-extraction-kbir-inspec modelom za ekstrakcijo ključnih besed. Na ta način smo oblikovali povezana omrežja ključnih besed za pridobivanje relevantnih znanstvenih predpublikacij.
Rezultati: Rezultati raziskave kažejo, da sodobni odprtokodni modeli strojnega učenja iz nestrukturiranih podatkov lahko izvlečejo relevantne informacije o pomembnih temah na še vedno premalo raziskanem področju energetske učinkovitosti.
Zaključek: Prikazali smo trenutno stanje in možnosti za nadaljnje raziskovanje informacijskih sistemov za iskanje relevantnih informacij, ki lahko služijo odločevalcem kot managerski sistem zgodnjega obveščanja z uporabo sodobnih digitalnih tehnologij, ki spodbujajo okoljsko trajnost in izboljšujejo energetsko učinkovitost.

Ključne besede: Energetska učinkovitost, Ekstrakcija ključnih besed, Sistemi zgodnjega obveščanja, Informacijski sistem, Semantično omrežje, Transformerji, Industrija 4.0