Let. 58, Št. 3 (2025)

DOI: https://doi.org/10.2478/orga-2025-0015

Povzetek

Ozadje in namen: Namen te raziskave, ki temelji na modelu delovnih zahtev in virov (JD-R), je raziskati vlogo prijateljskih odnosov na delovnem mestu pri zmanjševanju izgorelosti. Posebnost študije je osredotočenost na relativno redko raziskano ciljno skupino – vodje v socialnovarstvenih organizacijah. Ti posamezniki imajo ključno vlogo pri oblikovanju in usmerjanju storitev socialnega varstva, zato so njihovi vpogledi dragoceni za razumevanje izzivov in priložnosti v tem sektorju.
Metodologija: Z uporabo presečnega in kvantitativnega raziskovalnega pristopa so bili zbrani podatki priložnostnega vzorca madžarskih vodij na področju socialnega varstva. Uporabljeni so bili vprašalniki s področja sociodemografije, Köbenhavnski psihosocialni vprašalnik (COPSOQ II) ter vprašanja o osrednji strokovni socialni mreži (pCDN). Analiza podatkov 449 vodij temelji na modelu moderirane mediacije, pri čemer se kontrolirajo vplivi starosti in spola. Raziskuje se, kako stres posreduje razmerje med kvantitativnimi zahtevami in izgorelostjo ter kako prijateljstva na delovnem mestu moderirajo ta mediacijski učinek.
Rezultati: Rezultati kažejo, da stres pomembno posreduje razmerje med kvantitativnimi zahtevami in izgorelostjo. Prijateljstva na delovnem mestu delujejo kot zaščitni dejavnik pri zmernih ravneh stresa, saj že prisotnost vsaj enega prijatelja na delovnem mestu zmanjša vpliv stresa na izgorelost. Vendar se ta zaščitni učinek ob višjih ravneh stresa znatno zmanjša.
Sklep: Ugotovitve poudarjajo pomen kakovostnih in uravnoteženih prijateljskih odnosov v delovnem okolju, ne zgolj povečanja števila podpornih vezi. V kontekstu sistemskih izzivov madžarskega sistema socialnega varstva so ti vpogledi posebej pomembni za vodje, ki si prizadevajo za povečanje odpornosti in dobrega počutja zaposlenih.

Ključne besede: Prijateljstvo na delovnem mestu, Izgorelost, Stres, Kvantitativne zahteve, Vodje socialnega varstva, Socialno delo

DOI: https://doi.org/10.2478/orga-2025-0016

Povzetek

Cilj: S pomočjo posebne metodologije tematskega modeliranja in besedilnega rudarjenja slediti razvoju akademskega diskurza o družbenih inovacijah od leta 2000 do sredine leta 2024 z vidika obsega objav in izpostavljenih vsebinskih vidikov oz. vodilnih tematik.
Podatki in viri: 4.703 polnih besedil znanstvenih člankov, pridobljenih iz zbirke Science Direct.
Metode: Pregled literature; besedilo iz datotek PDF, ekstrahirano s PyPDF2 in pdfplumber; očiščeno in tokenizirano v programskem okolju R; tematsko modeliranje, izvedeno z Latentno Dirichletovo alokacijo (optimizirano z ldatuning); časovne in korelacijske analize, vizualizirane s paketom tidyverse.
Rezultati: Število publikacij se je znatno povečalo s 16 (leta 2000) na 573 (leta 2021), nato pa se je ustalilo. Pojavilo se je sedem prevladujočih tematik: obnovljiva energija, okoljsko upravljanje/upravljanje z viri, upravljanje pametnih mest, trajnostni prehranski sistemi, korporativna strategija, akademsko-metodološke študije in strukture družbenega upravljanja. Besedni par »družbeno« in »inovacija« je postal najpogostejši po letu 2006; izrazi, povezani z energijo so močno narasli po letu 2016. Presenetljivo je, da tematike, ki se običajno štejejo za ‘družbene’, v znanstvenih skupnostih v diskurzu o družbeni inovaciji v primerjavi z zgoraj navedenimi prevladujočimi tematikami niso prevladovale.
Razprava: Naši rezultati v veliki meri potrjujejo obstoječe ugotovitve iz pregledov literature ter interdisciplinarno, pa tudi nejasno, sporno in še vedno intenzivno razvijajočo se naravo družbenih inovacij v znanstvenem objavljanju. Prevladujoče tematike družbenih inovacij v znanstvenih člankih sovpadajo z diskurzom družbenih inovacij v globalnih političnih in strateških dokumentih, zlasti EU (od leta 2013 naprej) in agende Ciljev trajnostnega razvoja ZN iz leta 2015, pri čemer poudarjajo tudi sodelovanje med znanstvenimi, poslovnimi, političnimi in nevladnimi deležniki. Kot takšne, znanstvene objave o družbenih inovacijah lahko služijo tudi kot znanstveno, na dokazih temelječe zagovorništvo za druge deležnike, vključene v procese, povezane z vsebinami družbenih inovacij.
Zaključki: Raziskovanje družbenih inovacij je danes uveljavljeno, sistemsko in široko interdisciplinarno področje preučevanja, osredotočeno na trajnost, nove tehnologije in teme upravljanja. Tesno je povezano s političnimi in strateškimi agendami vodilnih mednarodnih organizacij, pa tudi poslovnega sveta in nevladnih organizacij.
Priporočila: Ugotovitve usmerjajo raziskovalce k manj raziskanim družbeno relevantnim vsebinam in nišam (kot so upravljanje in zlasti teme pravičnosti) ter pomagajo oblikovalcem politik in drugim deležnikom, vključenim v procese družbenih inovacij, pri iskanju na dokazih temelječih pristopov pri oblikovanju njihovih družbeno inovativnih odzivov, intervencij, rešitev in ukrepov.

Ključne besede: Teorije družbenih inovacij, Globalna politična agenda, Besedilno rudarjenje, Tematsko modeliranje, Pregled literature

Mentor HAMITI

Jaumin AJDARI
South East European University, Faculty of Computer Science, Tetovo, Republic of North Macedonia

DOI: https://doi.org/10.2478/orga-2025-0018

Povzetek

Ozadje/Namen: Integracija strojnega učenja v izobraževanje je odprla nove možnosti za napovedovanje uspeha študentov in omogočanje zgodnjih intervencij. Medtem ko se večina dosedanjih raziskav osredotoča na zasnovo in evalvacijo napovednih algoritmov, je zelo malo pozornosti namenjene uporabniško usmerjenim ocenam.
Metodologija: Študija ocenjuje spletno platformo, zasnovano za napovedovanje študentske uspešnosti z uporabo različnih algoritmov strojnega učenja. Platformo so preizkusili uporabniki – študenti, profesorji in karierni svetovalci – ter podali povratne informacije glede uporabnosti, natančnosti napovedi in verjetnosti priporočila drugim. Rezultati: Rezultati kažejo, da je platforma enostavna za uporabo, zahteva minimalno tehnično podporo in zagotavlja zanesljive napovedi.
Zaključek: Uporabniki so močno podprli njeno uporabo in poudarili njen potencial pri prepoznavanju študentov z večjim tveganjem neuspeha ter izboljšanju učnih rezultatov.

Ključne besede: Uspešnost študentov, Strojno učenje, Ocenjevanje sistema