Pregled delovnih pogojev in dobrega počutja slovenskih strojevodij

Avtorji

  • Danica MURKO Ministry of Infrastructure, Slovenia
  • Sarwar KHAWAJA Oxford Business College, 65 George Street, Oxford, United Kingdom
  • Fayyaz Hussain QURESHI Oxford Business College, 65 George Street, Oxford, United Kingdom

DOI:

https://doi.org/10.2478/orga-2024-0005

Povzetek

Ozadje in namen: Poklic strojevodje se lahko primerja z drugimi poklici v prevozništvu, kot so vozniki tovornjakov ali avtobusov, vendar je pomembno opozoriti, da obstajajo posebna tveganja, ki so značilna za poklic strojevodje in imajo vpliv na njihovo duševno in fizično dobro počutje. Namen študije je opredeliti osebne značilnosti, organizacijo dela in značilnosti dela, profesionalni razvoj in delo na splošno, v povezavi z dejavniki tveganja med strojevodji.
Metodologija: Študija o strojevodjih v Sloveniji je bila izvedena na 179 udeležencih, kar predstavlja 13,3% celotne populacije strojevodij. V vzorcu so bili večinoma moški različnih starosti, večina pa izhaja iz Podravske regije. Za namen raziskave je bil uporabljen OPSA vprašalnik za analizo dejavnikov tveganja in merjenje psihosocialnega stresa na 17 področjih. Podatki so bili zbrani prek spletnega in fizično razdeljenega vprašalnika, udeležba pa je bila prostovoljna in anonimna.
Rezultati: S pomočjo raziskave smo ugotovili, da osebne značilnosti strojevodij ne vplivajo bistveno na njihovo zaznavanje obremenitve na delovnem mestu. Medtem ko so dejavniki profesionalnega razvoja pokazali šibek pozitiven vpliv na zaznavanje obremenitve, vpliv ni bil statistično pomemben. Splošne značilnosti imajo močan pozitiven vpliv na to, kako strojevodje zaznavajo svojo obremenitev. Rezultati nakazujejo, da bi morale intervencije osredotočiti na spreminjanje splošnih značilnosti dela za izboljšanje delovnih pogojev strojevodij.
Zaključki: Rezultati imajo pomembne izsledke za železniško industrijo. Nakazujejo, da bi morale intervencije, namenjene izboljšanju delovnih pogojev strojevodij, osredotočiti na spreminjanje splošnih značilnosti dela, namesto da bi ciljale na osebne značilnosti ali dejavnike profesionalnega razvoja. Prihodnje raziskave bi morale nadalje raziskovati te odnose in razvijati strategije za zmanjšanje identificiranih dejavnikov tveganja.

Ključne besede: Delovni pogoji, Dobro počutje, Strojevodje, Psihosocialni dejavniki tveganja

Objavljeno

2024-03-04

Številka

Rubrike

Razprave