Kulturne razsežnosti in vodstveni slogi, ki jih zaznavajo prihodnji managerji: razlike med Slovenijo in osrednje evropskim grozdom držav

Povzetek

Članek prispeva k znanju, ki ga imamo o zaznavah prihodnjih managerjev (tj. študentov poslovnih ved in inženirskih področij) v Sloveniji in grozdu držav osrednje (tranzicijske) Evrope, vezanih na obstoječe razsežnosti kulture v njihovem okolju, sisteme vrednot, ki jih posedujejo, in njihov odnos do slogov vodenja. Glavno vprašanje, ki se ga loteva, je, ali so slovenski prihodnji managerji dobri predstavniki prihodnjega povprečnega managerja v območju držav osrednje (tranzicijske) Evrope z vidika vrednostnih sistemov in odnosa do posameznih slogov vodenja. Raziskovalni rezultati potrjujejo, da slovenski (potencialni) prihodnji managerji zaznavajo obstoječe kulturne prakse v okolju precej drugače kot njihovi kolegi iz grozda osrednjeevropskih držav. Dve desetletji tranzicije iz socialističnih/komunističnih družbeno-ekonomskih sistemov nista zadostovali, da bi dosegli višjo raven harmonizacije obstoječih kultur. Relevantni vrednotni sistemi, ki so lastni slovenskim (potencialnim) prihodnjim managerjem in managerjem v grozdu osrednjeevropskih držav se še vedno znatno razlikujejo. Slovenski prihodnji managerji imajo statistično značilno različna stališča do slogov vodenja v primerjavi z njihovimi osrednjeevropskimi kolegi. Najmanjše razlike v zaznavah obeh navedenih skupin prihodnjih managerjev je najti glede njihovih pogledov na vprašanje, katere so najpomembnejše lastnosti in sposobnosti managerjev.