Izboljšanje učinkovitosti urjenja s pomočjo povratnih informacij – primer slovenske javne uprave

Povzetek

Po padcu berlinskega zidu so se javne uprave v srednji in vzhodni Evropi morale v zelo kratkem času prilagoditi mnogim spremembam. Njihovi javni uslužbenci so še vedno soočeni s stalno spreminjajočim se zakonodajnim okvirjem, ki ga je potrebno vpeljevati v prakso ter novimi zahtevami pravnih in fizičnih oseb. Javna uprava lahko odgovori na te izzive samo, če so njeni uslužbenci visoko kvalificirani in se njihova znanja stalno posodabljajo, za ustrezno prilagajanje kompetenc javnih uslužbencev hitro spreminjajočemu se okolju pa je potreben kvaliteten sistem urjenja na delovnem mestu. V pričujoči raziskavi smo analizirali prakse evalvacije izobraževanja kot vira povratnih informacij v delu slovenske javne uprave. Analizirali smo odnos zaposlenih do evalvacije z domnevo, da obstajajo opazne razlike med skupinami javnih uslužbencev z različnimi demografskimi lastnostmi. Rezultati raziskave, v kateri je sodelovalo 414 javnih uslužbencev so pokazali, da ima položaj v hierarhiji najmočnejši vpliv na njihov odnos do evalvacije. Empirični podatki so pokazali tudi, da je večina zaposlenih pripravljena sodelovati v kontinuirani in objektivni evalvaciji izobraževanja, vendar pa se vodstveni javni uslužbenci manj ukvarjajo z evalvacijo, kot smo pričakovali.