Pregled modelov za oceno virtualnosti organizacij

Povzetek

Virtualna organizacija je mreža neodvisnih organizacij in / ali posameznikov, ki proizvajajo izdelke in / ali storitve in temeljijo na skupnem medsebojnem poslovnem razumevanju. Ta nova organizacijska struktura je postavljena kot popolno naspro­tje tradicionalnemu, hierarhičnemu, birokratskemu in enolokacijskemu načinu organiziranja, ki je prevladoval v dvajsetem stoletju. Model virtualne organizacije ima tako naslednje karakteristike: dinamičnost, omreženost, geografsko razpršenost, digitaliziranost, prožnost, sodelovanje in inovativnost. To je razumljivo, toda izziv je ugotoviti, katera organizacija kot subjekt uporablja virtualni model in katera ne. Odgovor na to vprašanje je še bolj zapleten, saj ima večina organizacij nekašen vmesni model, zato je običajno možno le oceniti, koliko in po katerih kriterijih je določena organizacija virtualna. Z drugimi besedami, kakšna je njena stopnja virtualnosti. V literaturi obstaja več modelov za oceno virtualnosti organizacije, ki so jih razvili različni avtorji. Namen tega prispevka je, da razišče in predstavi vse objavljene modele za oceno virtualnosti organizacije, ki jih je moč najti v svetovni literaturi. Predstavljene so prednosti in slabosti posameznih modelov ter njihova medsebojna povezava.