Prožna varnost v Evropski uniji in Sloveniji

Povzetek

Namen tega prispevka je prikazati stanje na trgu dela v državah članicah EU, s posebnim poudarkom na Sloveniji, predvsem z vidika oblikovanja in uresničevanja politik prožne varnosti. Analiza pokaže na obstoj precejšnjih razlik v EU pri uresničevanju prožnosti in varnosti na trgu dela. Najmanj uspešne pri hkratnem uresničevanju prožnosti in varnosti so države članice iz vzhodne Evrope in Baltika, saj izkazujejo rigiden trg dela ob zelo nizki varnosti zaposlenih. Še bolj rigiden trg dela imajo mediteranske države (v to skupino se je uvrstila tudi Slovenija), čeprav je raven varnosti zaposlenih višja. Najbolj uravnotežene politike prožne varnosti, torej zagotavljanje visoke ravni prožnosti in varnosti na trgu dela, izkazujejo skandinavske države. Slednje se, skupaj z Veliko Britanijo in Irsko, ki beležita najvišjo prožnost na trgu dela, uvrščajo med gospodarsko najbolj uspešne države z visokimi stopnjami zaposlenosti in nizkimi stopnjami dolgotrajne brezposelnosti. Slovenski trg dela zaznamuje visoka rigidnost ob radodarnem sistemu socialne varnosti. Problem predstavljajo predvsem prožnost pogodbenih določil, nizki izdatki za aktivne politike zaposlovanja ter ustreznost sistema denarnih nadomestil za brezposelnost.