Identifikacija gradnikov optimalnega organizacijskega modela izobraževanja za turizem v Sloveniji

Avtorji

  • Mara Ovsenik Management Institute

Povzetek

Poglavitni cilj raziskave, ki jo predstavljamo, je bil identificiranje gradnikov in razvoj kompetentnega modela za izobraževanje na področju turizma. Izhajali smo iz potrebe po notranje krožno refleksivnem delovanju posameznika v izobraževalnem modelu za turizem, institucionalnem pojmovanju izobraževanja, ki se izraža v zunanjem refleksivnem modelu delovanja izobraževalnih institucij za turizem in v funkcionalno praktični interakciji posameznika in institucij turističnega gospodarstva pri razvoju inovativnih potencialov na področju turizma. Na tem področju so vse pogosteje prisotne težnje po razvoju kompleksnih in kakovostnih storitev, ki nastanejo zgolj ob nenehni krepitvi inovacijskega potenciala storitev za turizem. Na področju izobraževanja za turizem je nujno potrebno razviti kompetentni model, ki socialnega akterja aktivno vključuje v izobraževalni proces in pri tem upošteva njegovo zavestno refleksijo, racionalno refleksijo in ponotranjeno motivacijo za reševanje kompleksnih projektov na različnih ravneh turizma.Kompetentni model izobraževanja za turizem, ki je nivojsko strukturiran, je dvorazsežnosten. Vključuje aktivno vlogo socialnega akterja pri racionalizaciji praktičnega znanja in krepitvi inovacijskega potenciala pri razvoju lastnih kompetenc ter vlogo izobraževalnih institucij za turizem v tem procesu. Na organizacijsko kulturni razsežnosti zaznavamo dvojno strukturo delovanja, ki razlikuje med zavestno refleksijo zunanjega okolja na ravni izobraževalne institucije in zavestno refleksijo notranjega okolja na ravni razvitosti kompetenc socialnega akterja. Na osnovi Giddensove teorije strukturiranosti pojasnjujemo dimenzije organizacijsko kulturne razsežnosti kompetentnega modela izobraževanja za turizem na področju Slovenije. V sklepnem delu ugotavljamo, da socialni akter ne zaznava nivojske strukturiranosti študija na visokošolski ravni, za katero je značilna odsotnost zavestne, racionalne in motivacijske refleksije na tem nivoju izobraževanja. Organizacijsko kulturno okolje v Sloveniji na področju izobraževanja za turizem daje prednost praktičnim, funkcionalnim načinom pridobivanja kompetenc na višji in magistrski ravni študija. Zaradi nivojskih sprememb, ki jih v študij vnašajo bolonjska načela, se kompetence ne realizirajo na visokošolski ravni študija ampak na magistrski ravni, kar zahteva sistematičen pregled in spremembo kompetentnosti modela za izobraževanje.

Objavljeno

2013-07-29

Številka

Rubrike

Razprave