Raziskava pristopov k merjenju vitkega proizvodnega procesa

Povzetek

Namen: Namen raziskave je proučiti praktično uporabno metodo za merjenje vitkosti v proizvodnih procesih. Metoda je osnovana na raziskovanju sposobnosti skupine. Na tej ravni je pomembna sposobnost delati po standardih in reševati probleme. Ti dve sposobnosti sta med seboj odvisni in sta ključni za to, da skupina dosega stabilen rezultat. V tej zvezi je je metoda standardiziranega dela (SW) opredeljena kot metoda, uporabljena, da v procesu generira stabilne rezultate. Reševanje problemov (PS) je definirano kot zbir metod, ki se uporabijo za vračanje procesa v pogoje, kjer je možno standardizirano delo.
Metodologija/pristop: Raziskava je bila izvedena kot študija več primerov v štirih velikih globalnih proizvodnih podjetjih. Zaporedje zbiranja podatkov je bilo naslednje: najprej smo izvedli intervjuje z managerji, ki so bili odgovorni za celotno uvedbo vitkosti v organizaciji. Nato smo opazovali uvedbo standardiziranega dela in reševanja problemov na ravni skupine. V celoti smo proučevali 7 skupin in izvedli intervjuje s 19 osebami.
Ugotovitve: Rezultati kažejo, da osrednja definicija metod za standardizirano delo sama po sebi nima neposrednega vpliva na uvedbo standardiziranega dela na ravni skupine. Metode standardiziranega dela so bile v različnih primerih podobne na splošni ravni, toda na nivoju grup uporabljene v različnem obsegu. Rezultati tudi kažejo, da so ključni dejavniki za uspešno uvedbo standardiziranega dela na nivoju skupine naslednji: lastništvo procesa, neposredna povezava procesa in rezultatov dela, primerna delovna obremenitev in zahteve vodje. Metode reševanja problemov na ravni skupine so bile različne kljub – površno gledano – podobnemu pristopu. Metoda vrednotenja, ki smo jo uporabili, je bila uspešna in je dala rezultate, primerljive med različnimi proučevanimi primeri.
Omejitve raziskave: Omejitev je , da v obsegu merjenja proučuje le raven skupin. Rezultati so nadalje omejeni na 4 podjetja in 7 skupin.
Originalnost: Cilj članka je zapolniti vrzel v uveljavljenih metodah merjenja vitkosti kadar proučujemo možnosti standardiziranega dela in reševanja problemov na skupinski ravni procesa. Te sposobnosti so pogosto opisane kot ključne za teorijo vitke proizvodnje. Znanih je malo akademskih raziskav v zvezi z definicijo metod standardiziranega dela in reševanja problemov ali ključnih dejavnikov, ki vplivajo na te metode na operativnem nivoju.