Makroekonomske determinante slabih naložb in zunajbilančnih obveznosti hrvaških bank

Povzetek

Ozadje in namen: Slabe naložbe in zunajbilančne obveznosti se pogosto obravnavajo kot ključni dejavniki, ki vodijo do bančnih kriz. Gospodarska in finančna kriza poveča obseg slabih naložb (in zunajbilančnih obveznosti, kar lahko bankam povzroči velike izgube. Učinkovito poslovodstvo bank in regulatorno-nadzorne institucije kot n. pr. centralne banke, bi morali biti sposobni prepoznati in kvantitativno ovrednotiti te učinke. Namen te raziskave je zato empirično ugotoviti obstoj in kvantitativni vpliv glavnih hrvaških makroekonomskih spremenljivk na slabe naložbe in zunajbilanč­ne obveznosti hrvaških bank na dolgi in kratki rok. Metodologija: Za ta namen testiranja meja smo uporabili pristop ko-integracije (ARDL). Model ARDL poteka v dveh korakih. Prvi korak se začne z izvedbo testa meje ko-integracije. V drugem koraku, ko je že ugotovjena ko-integracija, ocenjujemo dolgoročna razmerja povezana in ocenjujenonapako modela. Rezultati: Rezultati kažejo na stabilno kointegracijsko razmerje med spremenljivkami na dolgi rok, povečanje realne­ga BDP pa zmanjšuje raven slabih naložb in zunajbilančnih obveznosti hrvaških bank, pri čemer povišanje cen, brez­poselnost, obrestna mera in depreciacija menjalnega tečaja hrvaške kune povečuje raven omenjenih spremenljivk. Po drugi strani pa so rezultati za kratkek rok precej dvoumni. Zaključek: Da bi se izognili krizam, mora učinkovit poslovodstvo bank ter regulatorno-nadzorne institucije biti spo­sobni prepoznati in količinsko ovrednotiti te učinke. To je nujen predpogoj za izvajanje ustreznih ukrepov regulatorne in monetarne politike za zmanjšanje ravni slabih naložb in zunajbilančnih obveznosti.