Usposabljanje na delu in upravljanje s človeškimi viri: kako izboljšati konkurenčno prednost organizacije

Povzetek

Ozadje: V članku preučujemo učinke štirih skupin dejavnikov organizacijske uspešnosti: upravljanja človeških virov, finančnih in poslovnih kazalnikov, lokacije ter značilnosti podjetij. S pomočjo izbrane literature smo potrdili, da podoben nabor dejavni­kov s svojimi pozitivnimi učinki na organizacijsko uspešnost, lahko pomembno izboljša konkurenčnost podjetij. Metode: Empirična analiza je bila izvedena s pomočjo podatkov podjetij, ki poslujejo v Srbiji. Uporabili smo dva statistična modela. Urejeni model probit smo uporabili za ugotavljanje organizacijske uspešnosti, standardni binarni probit model pa kot odločitveni model o pomenu integracije HRM oddelka v organizacijsko strukturo. S statističnimi metodami smo ocenili ujemanje obeh modelov. Rezultati: Rezultati raziskave kažejo, da imajo optimizacija števila zaposlenih, prodaje in prihodkov, starost podjetja, večje povpraševanje na trgu in konkurenčno okolje, kot tudi „prave odločitve“ vrhovnega vodstva signifikantno pozitivne učinke na povečanje organizacijske uspešnosti. Vpliva usposabljanja na delovnem mestu na povečanje organizacijske uspešnosti, z raziskavo nismo potrdili. V isti skupini dejavnikov so velikost podjetja, industrija in lokacija podjetja. Pomožni model kaže, da je večja verjetnost, da imajo v organizacijski strukturi HRM oddelke velika in srednje velika podjetja, podjetja z visoko stopnjo prihodkov, podjetja v zasebni lasti, tuja podjetja in tista, ki se nahajajo v prestolnici ali v bližini prestolnice. Zaključki: Članek predstavi empirične ugotovitve, ki so pomembne za razumevanje v kolikšni meri usposabljanje, upravljanje človeških virov, kakor tudi nekateri drugi notranji in zunanji organizacijski in finančni dejavniki vplivajo na krepitev konkurenč­ne prednosti podjetij.