Zaposljivost diplomantov zdravstvene nege

Povzetek

Ozadje: Visokošolske inštitucije se srečujejo s problemom spremljanja zaposljivosti dipomantov zdravstvene nege in vzpostavitvijo izbranih mehanizmov, ki bi jim omogočili prehod iz izobraževalnega v delovno okolje. Namen članka je prikazati zaposljivost diplomantov zdravstvene nege s pomočjo samoocene njihovih kompetenc v zadnjem študijskem letu in ugotoviti povezanost med oceno kompetenc delodajalcev, samooceno kompetenc študentov in uspešnostjo pri študiju. Metode: Anketni vprašalnik je bil razdeljen med študente zadnjega letnika zdravstvene nege rednega in izrednega študija. Raziskava je bila izvedena na petih fakultetah za zdravstvo in zdravstvene nege v Sloveniji in med delodajalci (zdravstvene inštitucije), ki zaposlujejo diplomante zdravstvene nege. Raziskovali smo kompetence, ki si jih študentje pridobijo med študijem in kompetence, za katere delodajalci pričakujejo, da jih bodo diplomanti zdravstvene nege ob končanem študiju imeli. V vzorec je bilo vključenih 485 študentov. 194 pravilno izpolnjenih anketnih vprašalnikov je bilo vrnjenih, kar predstavlja 40 % odzivnost. Za združevanje kompetenc smo uporabili Kolmogorov-Smirnov test. S pomočjo Mann-Whitneyjevega in Wilkinsonovega rang testa smo ugotavljali statistično pomembne razlike med posameznimi spremenljivkami. Za ugotavljanje povezanosti dveh spremenljivk smo uporabili Spearmanov koeficient korelacije. Rezultati: Mann-Whitney in Wilkinsonov rang test sta pokazala, da delodajalci v povprečju višje ocenjujejo dejanske in zahtevane kompetence kot študenti zdravstvene nege, pri čemer so razlike statistično pomembne. S pomočjo Spearmanovega koeficienta korelacije je bilo ugotovljeno, da obstaja med spremeljivkama “povprečna ocena” in “kompetence” šibka povezanost, ki je statistično značilna. Zaključek: Rezultati raziskave so pokazali, da je nujno stalno spremljanje splošnih in specifičnih kompetenc študentov skupaj s periodičnim preverjanjem zahtevanih kompetenc s strani delodajalcev. Potrebno je spremljanje zahtev trga dela v smislu stalnega povezovanja z delodajalci, ki lahko posredujejo potrebe po specifičnem znanju.