Vpliv staranja prebivalstva na brezposelnost in podjetniško aktivnost, primer Slovenije

Povzetek

Namen: Namen raziskave je proučiti vpliv staranja prebivalstva na brezposelnost in podjetniško aktivnost v Sloveniji, saj je to eden od pomembnejših problemov v starajoči se Evropi, ki ima številne posledice tako za ekonomsko kakor tudi za neekonomsko blaginjo. Zgradba in metodologija: Najprej predstavljamo fenomen staranja prebivalstva ter pregled literature o vplivu staranja prebivalstva na brezposelnost in podjetniško aktivnost. Nato na presečnih podatkih po slovenskih občinah izvedemo multiplo regresijsko analizo. Uporabljeni so sekundarni podatki, zbrani iz statističnih baz Statističnega urada Republike Slovenije ter Zavoda Republike Slovenije za zaposlovanje o demografskih in ekonomskih spremenljivkah po 210 občinah za leto 2009. Rezultati: Rezultati regresijske analize potrjujejo našo prvo hipotezo. Občine z višjim indeksom staranje ter višjo povprečno starostjo imajo tudi višjo registrirano stopnjo brezposelnosti. Če je indeks staranja (povprečna starost) višji(višja) za 1 %, je stopnja registrirane brezposelnosti višja v povprečju za 0,532 % do 0,670 % (za 2,431 % do 3,379 %) ob ostalih nespremenjenih pogojih. Naša regresijska analiza potrjuje tudi našo drugo hipotezo. Občine z višjo povprečno starostjo imajo tudi manjše število podjetij na 100 prebivalcev. Če je povprečna starost višja za 1 % (za 1 leto), je število podjetij na 100 prebivalcev nižje v povprečju za 1,7 % (za 0,182 podjetja) ob ostalih nespremenjenih pogojih. Zaključek: Sklenemo lahko, da staranje prebivalstva, brez ustreznih ukrepov posledično vodi v nižjo ekonomsko blaginjo. To pa dodatno izpostavlja pomen ustrezne demografske in socialne politike pri vodenju politike trga dela.