Socialni servis kot organizacijska oblika podpore starostnikom na domu: vzpostavitev in planiranje kapacitet

Povzetek

Uvod: Staranje populacije ima pomembne učinke na evropsko družbo. Z naraščanjem deleža ostarelih naraščajo stroški zdravstvene oskrbe kakor tudi potreba po storitvah dolgotrajne oskrbe. Ker z razpoložljivimi kapacitetami formalne oskrbe ni mogoče zadostiti vsem zahtevam starostnikov, je zaznati povečano potrebo po storitvah oskrbe na domu. Rezultati nekaterih raziskav, izvedenih v Sloveniji, nakazujejo na neenakomerno geografsko razporeditev ponudbe formalne oskrbe za starostnike ter izkazujejo velike razlike med posameznimi občinami. Kljub razmeroma zadovoljivemu stanju na nekaterih bolj razvitih območjih smo predvsem na podeželskih predelih še vedno priča precejšnjemu deležu starostnikov, katerih potrebe po oskrbi niso zadovoljene. Slednje utemeljuje potrebo po vzpostavitvi dodatnih storitev formalne oskrbe za starostnike na njihovih domovih. Metode: Čeprav strokovnjaki poudarjajo številne prednosti, ki jih jima oskrba starostnikov na domu v primerjavi z formalno obliko oskrbe, rezultati več študij dokazujejo, da je stopnja oskrbe slovenskih starostnikov na njihovih domovih nezadovoljiva in neenakomerno porazdeljena po državi. Za omilitev tega problema predstavljamo v prispevku novo organizacijsko obliko formalne oskrbe za starostnike na domu, imenovano socialni servis. Poleg enostavnih zdravstvenih storitev, bi socialni servis lahko pokrival širok spekter storitev, prilagojenim starostnikom, od pomoči v gospodinjstvu, socialnih, transportnih storitev, ipd. Vzpostavitev take organizacije mora biti skrbno načrtovana in premišljena, saj je potrebno, če želimo zagotoviti željene učinke, upoštevati specifične značilnosti in potrebe ciljne populacije. Rezultati: Cilj prispevka je podati temeljne smernice, ki jih je potrebno upoštevati pri ustanavljanju socialnega servisa. Definirane so vse pomembne organizacijske karakteristike, ki jim mora socialni servis zadoščati. Za zagotovitev ustreznega nivoja kakovosti nudenih storitev je ključna aktivnost planiranje optimalnih kapacitet osebja. V ta namen smo socialni servis obravnavali kot sistem množične strežbe. Razvili smo model, ki omogoča planiranje kapacitet osebja socialnega servisa upoštevaje različne parametre učinkovitosti. Uporabnost modela smo ponazorili s hipotetičnim numeričnim primerom. Ugotovili smo, da dobljeni rezultati predstavljajo koristno informacijo za odločanje predvsem v preliminarni fazi načrtovanja in vzpostavitve socialnega servisa. Diskusija in zaključek: Po našem mnenju bi imela vzpostavitev mreže socialnih servisov številne pozitivne učinke. Nedvomno bi taka storitev pozitivno vplivala na kakovost vsakdanjega življenja starostnikov, predvsem na področjih, kjer je zaznati primanjkljaj obstoječe infrastrukture formalne oskrbe. Socialni servis lahko predstavlja atraktivno zaposlitveno priložnost za populacijo mladih brezposelnih. Poleg tega je ideja v skladu s slovensko strategijo dolgotrajne oskrbe, ki je usmerjena k povečanju oskrbe starostnikov na domu. Smernice, ki smo jih oblikovali v prispevku, skupaj s kvantitativnim modelom za planiranje optimalnih kapacitet zagotavljajo dobre temelje za vzpostavitev učinkovitega socialnega servisa.