Markovska analiza uspešnosti in akademskega napredka na visokošolskem študiju

Avtorji

  • Alenka Brezavšček University of Maribor, Faculty of Organizational Sciences, Kidričeva cesta 55a, 4000 Kranj, Slovenia
  • Mirjana Pejić Bach University of Zagreb, Faculty of Economics and Business, Trg J.F. Kennedyja 6, 10000 Zagreb, Croatia
  • Alenka Baggia University of Maribor, Faculty of Organizational Sciences, Kidričeva cesta 55a, 4000 Kranj, Slovenia

Povzetek

Izhodišča: Proces napredovanja študentov do zaključka visokošolskega študija kaže stohastične značilnosti, zato ga lahko popišemo z Markovsko verigo. Taka aplikacija ima veliko praktično vrednost, saj zaradi enostavnosti teoretičnega modela nudi številne priložnosti za implementacijo v praksi. Namen: Namen prispevka je razviti stohastični model za ocenjevanje in spremljanje različnih kvantitativnih indikatorjev kakovosti in učinkovitosti izbranega visokošolskega študijskega programa. Metodologija: Študijski program modeliramo s končno Markovsko verigo s petimi prehodnimi stanji in dvema ponornima stanjema. Predstavljena je prehodna matrika, ki podaja verjetnosti prehodov med posameznimi stanji. Za izračun izbranih indikatorjev študijskega programa uporabimo kvantitativne karakteristike razcepne Markovske verige, kot sta povprečni čas do absorpcije in verjetnost za absorpcijo. Rezultati: Model smo aplicirali na izbrani študijski program slovenske visokošolske institucije. Na osnovi vpisnih podatkov smo oblikovali prehodno matriko, pri čemer smo upoštevali osem zaporednih študijskih let, od vpisnega leta 2008/09 do 2016/17. Ocenili smo delež študentov, ki redno napreduje v naslednji letnik (nivo) študijskega programa. Določili smo povprečni čas zadrževanja študenta na posameznem nivoju študija ter povprečno trajanje študija. Izračunali smo verjetnost, da bo študent uspešno zaključil študij (diplomiral) ali opustil študij. Poleg tega smo napovedali število študentov na posameznem nivoju študijskega programa, ki jih v danih razmerah lahko pričakujemo v naslednjih treh študijskih letih. Prikazane rezultate smo komentirali in diskutirali o možnostih nadaljnjih raziskav. Zaključek: Predstavljena analiza je uporabna za vse deležnike, ki krojijo politiko visokošolskega izobraževanja. Predvsem je uporabna za vodstvo obravnavane visokošolske ustanove, saj nudi pomembne in koristne informacije za načrtovanje izboljšav glede kakovosti in učinkovitosti študijskega programa s ciljem zasesti čim boljšo pozicijo na tržišču visokošolskih izobraževalnih ustanov.

Objavljeno

2017-05-01

Številka

Rubrike

Razprave