Psihološko opolnomočenje, zadovoljstvo z delom in organizacijska pripadnost visokošolskih pedagogov: primerjava šestih držav Srednje in Vzhodne Evrope (CEE)

Povzetek

Ozadnje in namen: Organizacije morajo uvajati nova spoznanja s področja upravljanja kadrovskih virov. Če želi imeti organizacija uspešne in učinkovite zaposlene, morajo le-ti biti zadovoljni z vsemi vidiki dela in bodo hkrati čutili večjo pripadnost organizaciji. Za popoln vpogled v zaposlene, morajo organizacije poskrbeti za psihološko stran zaposlen­ih, ki se kaže v psihološkem opolnomočenju. Oblikovanje/Metodologija/Pristop: Raziskava je bila izvedena med 409. visokošolskimi pedagogi iz Avstrije, Hr­vaške, Češke, Nemčije, Srbije in Slovenije. Proučevani konstrukti psihološkega opolnomočenja, zadovoljstva z de­lom in organizacijske pripadnosti so bili primerjani po državah. Spreitzerin PEQ je bil uporabljen za ocenjevanje psihološkega opolnomočenja, Spectorjev JSS za zadovoljstvo z delom ter Allenin in Meyerjov OCQ za oceno orga­nizacijske pripadnosti. Rezultati: Raziskava je pokazala, da je najvišja stopnja psihološkega opolnomočenja med visokošolskimi pedagogi iz Srbije in najnižja med tistimi iz Nemčije. Zadovoljstvo z delom je najvišje v Avstriji in najnižje v Sloveniji. Čustve­na organizacijska pripadnost je najvišja v Sloveniji in najnižja v Nemčiji. Kalkulativna organizacijska pripadnost je najvišje ocenjena na Hrvaškem in najnižje na Češki. Dodatno, rezultati pokažejo, da je najvišja stopnja normativne organizacijske pripadnosti na Češkem in najnižja v Avstriji. Do statistično značilnih razlik ni prišlo le v primeru čust­vene organizacijske pripadnosti. Sklep: Poznavanje psihološkega opolnomočenja, zadovoljstva z delom in organizacijske pripadnosti je koristno za vodje, saj lahko s tem znanjem ustrezno upravljajo, razvijajo in motivirajo zaposlene.