Vpliv učiteljeve zaznave ravnateljevih vedenj, ki opolnomočijo na dimenzije psihološkega opolnomočenja: primer slovenskega vzorca

Povzetek

Ozadje in namen: Ravnatelj na različne načine vpliva na učitelje. Ravnatelj, ki si želi uspešnih in zadovoljnih učitel­jev, je sposoben ustvariti delovne pogoje, ki vplivajo na povečanje psihološkega opolnomočenja učiteljev. Glavni cilj naše raziskave je bil empirično preveriti razmerje med učiteljevimi zaznavami ravnateljevih vedenj, ki opolnomočijo in dimenzijami psihološkega opolnomočenja učiteljev (pomen, kompetentnost, samodoločenost in vpliv). Oblikovanje/Metodologija/Pristop: S pomočjo strukturnega modeliranja (SEM) smo testirali štiri hipoteze v enem strukturnem modelu. Podatke za raziskavo smo zbrali s pomočjo spletne ankete, ki je bila izvedena med 525 slov­enskimi učitelji, zaposlenimi v osnovnih šolah. Za merjenje učiteljevih zaznav ravnateljevih vedenj, ki opolnomočijo smo uporabili vprašalnik SLEB avtorjev Lee in Nie, za merjenje dimenzij psihološkega opolnomočenja pa Spreitzerin PEQ. Rezultati: Rezultati raziskave kažejo, da učiteljeva zaznava ravnateljevih vedenj, ki opolnomočijo, pozitivno in statistično značilno vpliva na vse dimenzije psihološkega opolnomočenja učiteljev (pomen, kompetentnost, samod­oločenost in vpliv). Sklep: Poznavanje psihološkega opolnomočenja je za ravnatelje izjemnega pomena, predvsem pa je ključno, da ravnatelji ozavestijo svoje veščine vodenje in s povečanjem vedenj, ki opolnomočijo učitelje, ustvarijo delovno okolje, ki bo učitelje še bolj opolnomočilo. Raziskave na področju ravnateljevega vodenja so dokaj nove, zato je opravljena raziskava prispevala nova spoznanja na področju vodenja v vzgoji in izobraževanju ter področju psihologije dela. Ključne besede: HRM; vodenje; psihološko opolnomočenje; SEM