Zadovoljstvo z delovnim mestom in organizacijsko vedenje državljanov: posredniški vpliv organizacijske zaveze

Povzetek

Ozadje in namen: V zadnjem času je zadovoljstvo z delovnim mestom pritegnilo vse več pozornosti akademi­kov, vedenjskih znanstvenikov in strokovnjakov za management. Cilj naše študije je ob upoštevanju načela teorije socialne izmenjave (Social Exchange Theory - SET) in razširitve konceptualizacije le-te, raziskati razmerja med zadovoljstvom z delovnim mestom, organizacijsko zavzetostjo in državljanskim vedenjem ter mehanizmom posredo­vanja, da bi ugotovili učinek zadovoljstva z delovnim mestom in organizacijske zavezanosti na vedenje državljanov. Zasnova / metodologija / pristop: Na podlagi pozitivistične paradigme smo uporabili kvantitativno metodologijo raziskovanja in deduktivno sklepanje. Zbrali smo 210 odgovorov zaposlenih v sektorju konfekcijskih oblačil, ki je najmočnejša industrijska veja v Bangladešu in predstavlja kar 84% celotnega izvoza države. Namenoma smo izbrali območje Chittagong, največje območje za izvozno obdelavo v Bangladešu. Podatki so bili analizirani z uporabo opi­sne statistike, bivarijatne korelacije in modela strukturne enačbe (SEM) z uporabo Smart PLS 2, regresijske analize druge generacije in SPSS 20. Rezultati: Strukturni model je pokazal, da so vsi neposredni vplivi pomembni, razen vpliva zadovoljstva s službo na vedenje državljanstva. Poleg tega je bil celoten mediacijski učinek organizacijske zavzetosti ugotovljen v razmerjih med zadovoljstvom z delom in vedenjem državljanov. Zaključki: Predlagamo vodjem podjetij, managerjem, da ustvarijo okolje, da se bodo zaposleni čutili zavezane, da lahko razmišljajo tudi zunaj svojih potrebnih formalnih zahtev njihovega dela. Predlagamo, da se izvede longitudi­nalne študije in nadalje razišče vplivu demografskih dejavnikov na omenjeno spremenljivko. Ključne besede: vedenje državljanstva, zadovoljstvo delovnih mest, organizacijska zavzetost