Obseg razkritij bank v letnih poročilih: primer bank v Sloveniji

Avtorji

  • Iztok KOLAR University of Maribor, Faculty of Economics and Business, Razlagova 14, 2000 Maribor, Slovenia
  • Nina FALEŽ University of Maribor, Faculty of Economics and Business, Razlagova 14, 2000 Maribor, Slovenia

Povzetek

Ozadje in cilji: Mnoge študije raziskujejo razkritja informacij v letnih poročilih podjetij. Letna poročila bank se po­membno razlikujejo od letnih poročil drugih poslovnih subjektov, zlasti v pogledu razkritij. Cilj tega članka je raziskati raven razkritij in ugotoviti katere dejavnike vplivajo na raven razkritij v letnih poročilih bank v Sloveniji. Zasnova / metodologija / pristop: Opazovali smo razkritja vseh bank v Sloveniji za leti 2012 in 2015. Proučevani vplivni dejavniki v študiji so: starost, velikost, delež države, donosnost in kompleksnost banke. Kontrolni seznam za merjenje obsega razkritij je sestavljen iz 144 prostovoljnih in obveznih postavk. Statistična obdelava zbranih podat­kov je izvedena z linearno regresijsko analizo. Rezultati: Povprečni rezultat razkritij v letnem poročilu banke v Sloveniji je blizu 94 točk ali 63% vseh možnih točk za razkritja. Rezultati analiz kažejo statistično značilne povezave in vpliv velikosti banke in deležem državnega la­stništva na stopnjo razkritij, ter negativni statistično značilen vpliv starosti banke na raven razkritij. Dobljeni rezultati, presenetljivo, ne kažejo vpliv donosnosti banke na stopnjo razkrivanja, kar je proti teoriji in ugotovitvam iz drugih podobnih raziskav. Zaključek: Glavni prispevek raziskave je poglobitev znanja o razkritjih v letnih poročilih bank. Po našem mnenju rezultati dobro odražajo slovenski bančni sistem in kako banke razkrivajo svoje informacije. Članek prispeva k aka­demski literaturi odgovore na vprašanje, kaj so vplivni dejavniki razkritij, in da banke v Sloveniji zagotavljajo manj informacij javnosti, v primerjavi s povprečjem razkritij v drugih dejavnostih ali primerljivo razvitih državah. Lahko rečemo, da banke v Sloveniji s svojim razkrivanjem informacij ne gradijo večjega zaupanja vlagateljev in javnosti v njihovo poslovanje. Ključne besede: lastništvo države; razkrivanje informacij; starost; Slovenija

Objavljeno

2018-11-01

Številka

Rubrike

Razprave